Ameriški predsednik Donald Trump je vrh predčasno zapustil že v ponedeljek. Bela hiša je zatrdila, da je Trump odšel domov zaradi vojne med Iranom in Izraelom oz. razmer na Bližnjem vzhodu, vendar pa je televizija MSNBC v torek poročala, da je odšel, ker se ni hotel srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je bil povabljen na vrh skupaj z voditelji Mehike, Brazilije, Indije, Južne Koreje in Avstralije ter EU.
Trump je v ponedeljek kritiziral izključitev Rusije iz nekdanje skupine G8 zaradi invazije na Krim in zavrnil pozive k uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji, čeprav mu jih je kongres ZDA že pripravil. Dejal je, da bodo sankcije predrage za ZDA in bi raje videl, naj jih uvede EU.
Zelenski se je v torek pogovarjal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in drugimi voditelji G7. Carney mu je obljubil dodatno vojaško podporo v obliki brezpilotnikov, helikopterjev in druge opreme v vrednosti 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Kanada in Velika Britanija sta naznanili tudi nove sankcije proti ladjam, ki jih Rusija uporablja za izogibanje sankcijam proti naftnemu sektorju.
Skupna izjava glede vojne med Izraelom in Iranom
Že v ponedeljek so sprejeli skupno izjavo o "nedavnim dogajanjem med Izraelom in Iranom," v kateri so naprej zapisali, da ima Izrael pravico, da se brani. Poleg tega se zapisali, da je Iran glavni vir nestabilnosti in terorizma na Bližnjem vzhodu, ter da Iran ne sme dobiti jedrskega orožja. Pozvali s k razrešitvi "Iranske krize", kar bi lahko vodilo umiritvi tudi drugih spopadov, vključno s prekinitvijo ognja v Gazi. Na koncu so zapisali še, da nameravajo med seboj koordinirati delovanje za zagotovitev stabilnosti na trgu nafte.
Dogovori o umetni inteligenci, ključnih rudninah in še čem
Voditelji članic G7 - Velike Britanije, Francije, Nemčije, Japonske, Kanade in Italije - ter minister za finance ZDA Scott Bessent so v torek nadaljevali zasedanja in na koncu namesto skupne deklaracije sprejeli posebne izjave za več ločenih področij, med drugim o ključnih rudninah, umetni inteligenci, gozdnih požarih, tihotapljenju ljudi in nadnacionalnem zatiranju. Slednje je opredeljeno kot agresivna oblika tujega vmešavanja, s katero države ali njihovi pooblaščenci poskušajo ustrahovati in nadlegovati posameznike ali skupnosti zunaj svojih meja, jim škodovati ali jih prisiliti v določena dejanja proti njihovi volji.
Države G7 so se zavezale, da bodo vzpostavile trdne, etične in trajnostne dobavne verige ključnih rudnin in pripravile akcijski načrt, ki bo spodbujal skupne naložbe v projekte rudarjenja, predelave in recikliranja v industrializiranih državah in državah v razvoju.
