Ajmana Al Zavahirija, voditelja teroristične mreže Al Kaida in enega najbolj iskanih teroristov, na katerega je Cia razpisala 25 milijonov dolarjev nagrade, so ZDA v soboto ubile v napadu brezpilotnega letala, ko je sedel na balkonu tretjega nadstropja svoje hiše v središču Kabula. Vrsto let se je uspešno skrival na zahodu Pakistana in v afganistanskih gorah. Spomladi letos pa so ameriški vohuni v Kabulu najprej izsledili njegovo četrto ženo, s katero je živel, in o tem obvestili Cio. Zatem so našli še druge sorodnike in samega Al Zavahirija, o čemer so aprila obvestili predsednika Joeja Bidna. Al Zavahirija in njegovo obnašanje so nekaj časa opazovali z razdalje, minuli konec tedna pa so se odločili za napad z raketama, izstreljenima z drona. Po navedbah ZDA ni v napadu umrl nihče drug.
Brez potrditve DNK
Že 25 let je Al Zavahiri veljal za ideologa Al Kaide, ki je svoje akcije usmerila predvsem proti zahodu, tudi z apokaliptičnimi napadi v ZDA 11. septembra 2001, ko je umrlo skoraj 3000 ljudi. Al Kaida je postala znana po vsem svetu, Al Zavahiri pa je nastopal kot njen drugi človek za Osamo bin Ladnom, pri čemer pa je bil njegov vpliv v organizaciji bistveno manjši.
Biden se je po njegovi likvidaciji obrnil na Američane z nagovorom in dejal: »Spet smo pokazali, da ni pomembno, kako dolgo traja iskanje in kje se skriva nekdo, ki ogroža našo nacijo, vedno ga najdemo.« Dejal je, da z likvidacijo 71-letnega Al Zavahirija Afganistan ne more več biti zatočišče teroristov in baza za napade na ZDA.
V Beli hiši so zelo ponosni na ta uspeh, potem ko so se morali avgusta lani po 20 letih bojevanja s talibani, zelo redko pa z Al Kaido, umakniti iz Afganistana. Po navedbah ameriških medijev Zavahirijeva smrt ni bila potrjena z analizo DNK, so jo pa potrdili talibani in jo obsodili kot kršenje sporazuma iz Dohe, ki je bil sklenjen pred vojaškim umikom ZDA avgusta lani. ZDA pa obtožujejo talibane, da so sporazum iz Dohe kršili oni, ker so dali zatočišče voditelju Al Kaide. Živel je s četrto ženo in hčerko v hiši, obdani z visokimi zidovi, in to v predelu Kabula, kjer so bila nekoč veleposlaništva (z večino držav Afganistan nima več diplomatskih odnosov), zdaj pa tam živijo voditelji talibanov.
Manifest o ubijanju Američanov
Al Zavahiri se je rodil v Egiptu leta 1951 v zelo ugledni družini učenjakov in zdravnikov. Tudi sam je bil dolgo časa očesni kirurg. A že ko je bil star 14 let, se je pridružil Muslimanski bratovščini, vplivni islamistični organizaciji (ki je pol stoletja pozneje, leta 2012, zmagala na egiptovskih volitvah, a jo je z oblasti kmalu odstranil vojaški državni udar). Že kot najstnik je tako sanjal o tem, da bi država in družba povsem temeljili na islamu. Leta 1979 se je pridružil še bolj radikalni skupini Egiptovski islamski džihad in prevzel njeno vodenje. Leta 1981 so ga zaprli, menda tudi mučili, kar naj bi ga še bolj radikaliziralo.
Z Osamo bin Ladnom se je spoprijateljil leta 1985 v Savdski Arabiji, kjer je delal kot kirurg. Postal je njegov osebni zdravnik in v devetdesetih letih je Egiptovski islamski džihad postopoma priključil Al Kaidi. »Ubijanje Američanov, civilistov in vojakov, je dolžnost vsakega muslimana,« je zapisal v manifestu leta 1998. Tedaj naj bi bil v ozadju sočasnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji, v katerih je umrlo več kot dvesto ljudi.
Izgubljanje prevlade
Ko se je leta 2002, po ameriškem napadu na Afganistan, Al Kaida morala umakniti iz države, je Al Zavahiri dejansko vodil njen boj, sam pa se je zadrževal najbrž predvsem na območju tako imenovanega pakistanskega divjega zahoda severozahodno od mesta Pešavar, kjer zakoni ne veljajo in kjer vsak moški nosi puško. Po ameriški likvidaciji Osame bin Ladna leta 2011 je tudi formalno postal vodja Al Kaide.
Če je bil Al Zavahiri intelektualno močnejši od bin Ladna, pa ni imel njegove karizme in strateških veščin. Tudi zato je v Siriji in Iraku kmalu izgubil nadzor nad najbolj radikalnimi džihadisti, ki so se v letih 2012 in 2013 z Islamsko državo postopoma ločili od Al Kaide. Tudi marsikje drugod v Aziji in Afriki so filiale Al Kaide izgubljale prevlado nad džihadisti zaradi vse bolj uveljavljene Islamske države. Al Zavahiri je torej vodil Al Kaido v času njenega zatona. Julijsko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da je v Afganistanu samo še 400 bojevnikov Al Kaide. Nevarne filiale Al Kaide so še prisotne v Afriki. Vendar se zastavlja vprašanje, koliko sploh še gre za enotno organizacijo z enim vodstvom.
