Iz Bele hiše so sporočili, da se bosta Milei in Trump v kratkem srečala v Washingtonu, kjer naj bi dokončno potrdila ameriško pomoč Argentini. To je prvi napovedal ameriški finančni minister Scott Bessent na začetku preteklega tedna in napoved pospremil s komentarjem, da so »na mizi vse možnosti«.
Argentina se je v začetku septembra znašla vse bližje novi finančni krizi. Novica, da se Washington pogaja z Buenos Airesom o 20 milijard dolarjev težki pomoči, ki bo vključevala nakup argentinskih državnih obveznic in dolarske zamenjalne linije (swap lines), je vsaj začasno ustavila paniko na finančnih trgih.
Pred tem je argentinska centralna banka v treh dneh porabila več kot milijardo svojih dragocenih dolarskih rezerv v neuspešnem poskusu, da bi ustavila padanje vrednosti svoje valute, pesa.
Ključna težava je peso
Tečaj pesa je, tako kot še v številnih prejšnjih argentinskih krizah, ključna težava Mileia, saj povzroča več hudih težav za argentinsko gospodarstvo. Prve izhajajo iz dejstva, da se je Argentina zaradi različnih zgodovinsko povzročenih razlogov zelo težko zadolžuje z obveznicami, ki so denominirane v njeni lastni valuti, zato se je prisiljena zadolževati v ameriških dolarjih in v manjši meri evrih. Ko začne vrednost pesa padati, postane odplačevanje teh dolarskih dolgov hitro nevzdržno.
Državni dolg Argentine znaša okoli 80 odstotkov BDP in je s tem približno enak Avstriji ali Finski, torej državama, ki nikakor nista blizu dolžniške krize. A ker mora Argentina večino tega dolga odplačevati z dolarji, je zahtevana donosnost na argentinski dolg mnogo večja, ob padanju pesa pa breme dolga za državni proračun, ki ima seveda prihodke v pesih, eksplodira. Argentina je prav zaradi nezmožnosti izplačevanja svojega tujega dolga že od leta 2018 v vedno novih programih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jih spremljajo varčevalne reforme.
Boj z inflacijo
Padanje vrednosti pesa po drugi strani povzroča inflacijo v Argentini. Prav inflacija je bila glavna skrb Mileia po tem, ko je konec leta 2023 prevzel oblast. Z različnimi varčevalnimi ukrepi mu je uspelo močno znižati stopnjo inflacije z več kot 200 odstotkov na okoli 30 odstotkov. Postopoma mu je uspelo zmanjšati tudi velik razkorak med uradnim menjalnim tečajem pesa in tečajem, ki ga ima na neuradnem prostem trgu.
Mileievi varčevalni ukrepi so povzročili dvig brezposelnosti, začel pa se je nevaren proces. Inflacija se je namreč zniževala precej počasneje, kot se je ustavilo padanje vrednosti pesa. To pomeni, da so se cene v Argentini dvigale hitreje kot drugod po svetu. Odpiranje razkoraka med inflacijo in vrednostjo pesa je v zadnjem letu in pol argentinsko gospodarstvo delalo vse manj konkurenčno s tujino.
Del ukrepov, da bi znižal inflacijo, je bila tudi sprostitev omejitev uvoza cenejših proizvodov iz tujine, ki jih je uvedla prejšnja vlada. Padanje izvoza na eni strani in rast uvoza na drugi je povzročila, da je leta 2024 rekordni trgovinski presežek v letošnjem letu strmoglavil.
Padanje trgovinskega presežka je lahko za Argentino v trenutnem položaju usodno, saj lahko na dolgi rok le tako zasluži ameriške dolarje, s katerimi mora plačevati svoj dolg. To velja tako za državo samo kot tudi za zasebni sektor, ki je prav tako v zunanji meri zadolžen v dolarjih.
Pred finančno politična kriza
Čeprav so se temnejši ekonomski oblaki začeli zbirati že od letošnje pomladi, pa je povzročitelj za trenutno nestabilno finančno situacijo politična kriza. Avgusta je izbruhnil korupcijski škandal, v katerega je vpletena Mileieva sestra Karina Milei, ki je tudi vodja njegovega predsedniškega kabineta in predsednica stranke LLA, ki jo je ustanovil Milei. Na dan so namreč prišli posnetki pogovorov, na katerih se Karina Milei dogovarja za provizijo pri nakupu zdravil.
Ta korupcijski škandal je odločilno pripomogel k porazu LLA na lokalnih volitvah v Buenos Airesu. V tej provinci živi skoraj 40 odstotkov prebivalstva, zato so bile te volitve, na katerih je slavila leva politična opcija, jasno znamenje, da se politični veter močno obrača.
Milei, ki je bil sicer izvoljen na predsedniški mandat z jasno večino, se v obeh domovih parlamenta zanaša na krhko podporo strank, ki niso del njegove vladne koalicije. Volitve so bile tako tudi signal finančnim trgom, ki so videli, da so se možnosti za uvedbo gospodarskih reform, ki so jih pričakovali, nenadoma močno zmanjšale. V nekaj urah po razglasu rezultatov je tečaj pesa izgubil več kot 10 odstotkov vrednosti.
Država je nato prejšnje tedne porabila pomemben del svojih dolarskih rezerv, da bi ustavila nevarno padanje pesa, ki bi lahko povzročilo ne le dolžniško krizo, ampak tudi bančno paniko, kar se je nazadnje zgodilo leta 2002.
Tudi sicer trenutna argentinska situacija v marsičem spominja na dogajanje v devetdesetih in začetku naslednjega desetletja. Osnovna težava Argentine namreč ostaja ista: tujo valuto v državo prinaša izvozni sektor, skoncentriran na kmetijskih proizvodih, ki so podvrženi nihanjem na svetovnih trgih, na drugi strani pa je država pri končnih dobrinah povsem odvisna od uvoza. Posledica je velika odvisnost od tujega kapitala, ki se ob vsakem znamenju bolj skromnih gospodarskih ali političnih težav hitro prestraši, kar vodi v kolaps domače valute, inflacijo in nato v bankrot.
Kako trdna je podpora Trumpa?
Za Mileia Trumpova pomoč prinaša le začasnem oddih od neposredne nevarnosti hude finančne krize. Ameriška podpora pesu namreč ne rešuje temeljnih vzrokov trenutnih ekonomskih tegob. A tudi Trumpova podpora je morda manj trdna, kot se zdi.
Ameriški predsednik v svojih izjavah ne skriva, da Argentini pomaga zaradi osebnega prijateljstva in političnega bratstva z Mileiem. Kot je povedal Trump sam, se Milei v svoji državi bojuje z istimi »norimi radikalnimi levičarji« kot Trump v ZDA.
V drugih pogledih pa ZDA nimajo jasnega geopolitičnega interesa po reševanju Argentine (v nasprotju z Mehiko leta 1995), ki je na svetovnih trgih v marsičem predvsem ameriška konkurentka.
Izvoz Argentine se močno prekriva z pomembnimi izvoznimi izdelki ZDA, predvsem tistih ameriških zveznih držav, kjer je podpora Donaldu Trumpu največja. To so soja, koruza, drugi kmetijski proizvodi in pa nafta.
Da bi spodbudil izvoz in tako dosegel za Argentino nujen trgovinski presežek, je recimo Milei prav ta teden začasno ukinil izvozne davke na izvoz kmetijskih surovin. To pa je povsem v nasprotju z interesi dela Trumpove volilne baze v zveznih državah, ki imajo velik kmetijski sektor. Vplivni senator iz Iowe Charles E. Grassley je bil prvi, ki je tudi javno povedal, da nasprotuje pomoči Argentini, češ da so ameriški pridelovalci soje že tako pod velikim pritiskom zaradi upada naročil iz Kitajske, Argentina pa je skupaj z Brazilijo njihova največja konkurenca.
