Odločitev, ki je sprožila val kritik Združenih narodov in mednarodne nevladne organizacije MSI Reproductive Choices, je neposredna posledica politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so ZN in številne nevladne organizacije ameriško vlado večkrat pozvale, da bi lahko zaloge kontracepcije razdelile v regijah, kjer so najbolj potrebne, Washington v predlog ni privolil.
Organizacija MSI je bila po lastnih besedah pripravljena sama kriti stroške prepakiranja, carin in distribucije, vendar je ameriška vlada vztrajala pri prodaji po polni tržni ceni. "To nima nič z denarjem. Gre za ideološki napad na reproduktivne pravice," je poudarila Sarah Shaw iz MSI-ja.
Dokumentacija USAID (ameriška Agencija za mednarodno pomoč), ki so jo dobili novinarji agencije Reuters, razkriva, da je bila predvidena hitra prerazporeditev zalog, da bi se izognili stroškom, vendar je načrt zastal. Tudi belgijske oblasti so poskušale posredovati, a so bile neuspešne.
"Kljub številnim prizadevanjem ni bilo mogoče najti trajne rešitve. Spolnost in reproduktivno zdravje ne smeta biti talca ideoloških ovir," so zapisali na belgijskem zunanjem ministrstvu.
Čeprav izdelkom rok uporabe poteče šele med letoma 2027 in 2031, bodo ZDA za njihovo uničenje porabile še dodatnih 136.000 evrov. Po poročanju Reutersa bo operacija trajala vsaj dva tedna, ko bo na desetine tovornjakov kontracepcijska sredstva vozilo v specializirano sežigalnico v Franciji.
"Gre za škodljivo politiko"
Za ozadjem te odločitve je t. i. mehiška politika - ameriška uredba, ki prepoveduje financiranje vseh organizacij, ki so povezane z izvajanjem ali promocijo splava, tudi če gre za posredno sodelovanje. Čeprav kontracepcijska sredstva sama po sebi niso povezana s splavom, ameriške oblasti menda niso želele tvegati, da bi jih UNFPA ali podobne organizacije posredovale partnerjem, ki se prav tako ukvarjajo s splavi.
Humanitarne organizacije in Združeni narodi opozarjajo, da gre za škodljivo politiko, ki neposredno vpliva na dostop do osnovnega zdravstvenega varstva.
