Vrhovni vodja Irana Ali Hamenej, ki naj bi se še vedno skrival v svojem bunkerju, se je v četrtek pred televizijskimi kamerami prvič po torkovem začetku premirja obrnil na Irance. Pozdravil je »iransko zmago« nad Izraelom v 12-dnevni vojni in zagrozil z napadi na ameriške vojaške baze v regiji, če bi ZDA znova napadle. Dejal je še, da so ZDA dobile »klofuto«. V resnici je šlo za zaigran napad 14 iranskih izstrelkov na ameriško vojaško bazo v Katarju, potem ko je Teheran o napadu vnaprej obvestil Belo hišo. Ameriški napadi na iranske jedrske objekte pa, kot pravi Hamenej, »niso ničesar dosegli«.
V četrtek je svet varuhov revolucije, ki lahko da veto na odločitev poslancev, odobril zakon o prenehanju sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), ki ga je parlament sprejel skoraj soglasno. Torej inšpektorji te agencije Združenih narodov ne bodo več imeli dostopa do iranskih jedrskih obratov. Nezadovoljni sta zlasti Francija in Nemčija. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi pa je izjavil, da je sodelovanje z IAEA obveznost za države podpisnice sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), med katere sodi tudi Iran.
Steve Witkoff, posebni ameriški odposlanec, je izjavil, da je pripravljen naslednji teden v Omanu nadaljevati dialog z Iranom, ki ga je prekinila 12-dnevna vojna. Trumpova administracija je medtem odpravila nekatere sankcije proti Iranu in mu dovolila, da izvaža nafto na Kitajsko. Poleg tega je pripravljena sprostiti šest milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev in vložiti 30 milijard dolarjev v iranski civilni jedrski program. Skratka, Bela hiša si želi, da bi se prekinjena pogajanja o iranskem jedrskem programu nadaljevala in preprečila izdelavo iranskega jedrskega orožja.
A Hamenej v četrtek ni omenjal morebitnih pogajanj z ZDA. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je dejal, da se Iran za zdaj ne namerava pogovarjati z ZDA in da še proučuje, ali je pametno ohraniti stike z ZDA. To je najbrž odvisno tudi od tega, ali Islamska republika namerava še naprej bogatiti uran, čemur Bela hiša nasprotuje.
Demokrati proti Trumpu
Trump še naprej zmagoslavno trdi, da je onemogočil iranski jedrski program in ga »za nekaj desetletij« ustavil. Pravi celo, da jedrski sporazum z Iranom sploh ni več potreben.
A ob tem, ko Iranci nočejo razkriti učinkov ameriškega bombardiranja, brez fizične prisotnosti informatorja na kraju napada ne bo mogoče priti do dokazov, da so ameriške bombe z izjemno rušilno močjo res uničile zaloge 60-odstotno obogatenega urana. Poleg tega satelitski posnetki območja ob jedrskih objektih pri krajih Fordo in Isfahan, ki so nastali dva dni pred ameriškim napadom, kažejo tovornjake, ki bi lahko obogateni uran odpeljali na varno. To možnost v Beli hiši zavračajo. A ne le demokrati, tudi šef IAEA Grossi pravi, da je možno, da ima Iran 60-odstotno obogateni uran skrit nekje drugje.
Demokratski kongresnik iz Connecticuta Jim Himes je ob tem izjavil: »Pravo vprašanje je, ali Iran lahko izdela jedrsko orožje, in če ga lahko, se je treba tudi vprašati, kako hitro mu bo to uspelo.« Chris Murphy, 52-letni demokratski senator prav tako iz Connecticuta, pa pravi, da Trump zavaja, ko trdi, da je iranski jedrski arzenal povsem uničen, medtem ko je Chuck Schumer, vodilni demokratski senator, Trumpa obtožil, da pri napadu na tri iranske jedrske objekte »ni bilo ne prave strategije ne natančnejšega načrta, kako Iranu preprečiti izdelavo jedrskega orožja«.
