Trumpova administracija je zaprosila majhno pacifiško državo Palav, naj sprejme tujce, ki jih želijo ZDA odstraniti iz države. Glede na prošnjo, ki jo je poslal Washington in so si jo lahko prebrali lokalni mediji, želijo ZDA na Palav pošiljati prosilce za azil, ki trenutno prebivajo v ZDA. Gre za del širših prizadevanj predsednika Trumpa za deportacijo tujcev iz ZDA.
Otoki sredi Pacifiškega oceana
Palav, država s približno 18.000 prebivalci, ki leži vzhodno od Filipinov, proučuje osnutek sporazuma o preselitvi »državljanov tretjih držav« iz ZDA, ki »bi lahko iskali zaščito in se ne bi vrnili v svojo domovino«. Osnutek sporazuma ne določa, koliko posameznikov bi lahko poslali tja, niti tega, kaj bi pacifiška država prejela v zameno.
Migracije v ZDA
ZDA sicer že množično deportirajo vse tujce, ki so nelegalno vstopili v ZDA ali jim je poteklo dovoljenje za bivanje. Velik del nezakonitih priseljencev je v ZDA vstopil legalno z začasno, na primer turistično vizo.
Poleg tega se je v zadnjih letih zelo povečal delež tujcev, ki zaprosijo za mednarodno zaščito oziroma azil. Konvencija o statusu beguncev iz leta 1991 ZDA zavezuje k pravni obravnavi teh prosilcev, ki lahko za status begunca zaprosijo zaradi vojn ali preganjanja v svoji matični državi. V ZDA za tak status zaprosijo predvsem migranti iz Venezuele.
V ZDA je trenutno nekaj več kot milijon in pol ljudi, ki so v postopku odločanja o prošnji za status begunca, manj kot odstotek jih čaka v priporu. Sporazum z državico Palav naj bi določal pravice prosilcev za azil, ki jih ZDA zakonsko ne smejo preprosto vreči iz države. Dodatne nejasnosti pa povzroča dejstvo, da Palav ni podpisnik konvencije o statusu beguncev in pravno ni zavezan k takšni obravnavi.
Dilema za vlado države, odvisne od Washingtona
Pismo predsednika Palava Surangela Whippsa Jr. glede osnutka sporazuma, ki so ga videli pri britanskem Guardianu, jasno kaže, da predlog še zdaleč ni dokončen in da je predmet nadaljnje razprave. Prav tako navaja, da bi imel Palav »popolno diskrecijo pri odločanju, ali bo sprejel katerega koli posameznika ali ne«. Ker Palav ni podpisnik konvencije o statusu beguncev, v osnutku piše, da bi z njimi ravnali »v skladu s svojo ustavo« in »temeljnimi humanitarnimi načeli«.
Surangel Whipps Jr. je glede ameriške prošnje sklical sestanek z državnim nacionalnim kongresom, po katerem je povedal, da potrebujejo več informacij, »preden bo sprejeta kakršna koli odločitev«.
Gre za najnovejši poskus Trumpove administracije, da odstrani migrante iz države, a njihovi pravni statusi so različni. Junijska razsodba vrhovnega sodišča je odprla pot ameriški vladi za odstranitev migrantov in njihovo premeščanje v države, iz katerih ne prihajajo.
Kot je za Guardian povedala Doris Meissner, ki pri Inštitutu za migracijsko politiko v ZDA vodi program za priseljevanje, osnutek sporazuma s Palavom vsebuje podobne zahteve, kot so jih vsebovali sporazumi, poslani drugim državam. »Ker je večina teh držav majhnih, daleč od ZDA in večini Američanov neznanih, je razlog za takšne ukrepe predvsem povečanje strahu v priseljenskih skupnostih v ZDA, da jih bodo poslali v oddaljene kraje, kjer nimajo družine ali drugih povezav,« je dejala Meissnerjeva.
Neokolonialni odnos
Palav ima močne vezi z ZDA in je bil do leta 1994 pod njihovo upravo. ZDA so mandat za to dobile od Organizacije združenih narodov. Palav so ZDA po hudih bojih med drugo svetovno vojno prevzele od Japonske. Uradni samostojnosti Palava je sledila sklenitev sporazuma o prostih povezavah (CoFA). Ta sporazum Palavu zagotavlja finančno podporo, ki obsega več kot četrtino državnega proračuna, a državo hkrati postavlja v neokolonialni položaj: zelo težko si namreč privošči, da bi nasprotovala ZDA.
To ni prvič, da so ZDA zaprosile Palav, naj sprejme ljudi. Leta 2009 je Palav privolil v preselitev 17 kitajskih muslimanov, ki so bili pridržani v Guantanamu. Tokratna zahteva pa bi državico, ki ima toliko prebivalcev kot Ptuj, lahko postavila pred precej večji izziv, če želijo ZDA sem poslati večje število ljudi.
