Dan po vrhu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropskih voditeljev pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši sta potekali dve videokonferenci, na katerih so se članice EU in takoimenovane koalicije voljnih pogovarjale o obsegu varnostnih jamstih za Ukrajino. Prelomni dnevi za pred polčetrtim letom vnovič napadeno državo so se nadaljevali. Na zasedanju koalicije voljnih so vse države potrdile potrebo po nadaljnjem podpiranju Ukrajine, hkrati pa so odločile, da v prihodnjih tednih skupaj z ZDA izdelajo načrt varnostnih jamstev za Ukrajino. Začeti mirovni proces se tako pomika naprej, hkrati z njim pa EU in Velika Britanija načrtujeta nov (devetnajsti) sveženj sankcij proti Rusiji. Z njim želijo okrepiti pritisk na Moskvo in biti pripravljene za primer, da Putin ne bo slednjič hotel skleniti miru.
Čeprav je tudi Trump dejal, da bodo ZDA del varnostnih jamstev za Ukrajino, bodo glavnino teh nosila predvidoma evropska ramena. Zelenski je vrh pri Trumpu opisal kot veliko korak naprej za končanje največjega konflikta na tleh Evrope po drugi svetovni vojni. Da se bo sedaj ruski predsednik tudi premaknil s svoje točke, si želi ameriški predsednik Trump. A podobno kot so skeptični Evropejci, je vsaj delno tudi Trump, ki je Putina z vrhom iz Aljaske pripeljal iz izolacije. Morda ne bo hotel doseči miru, a to bi ga postavilo v težak položaj, je ugotavljal Trump, hkrati pa je skorajda v isti sapi dejal, da mirovnega dogovora ne bo težko doseči, ker je Putin tako kot vsi, naveličan vojne. »A nikoli ne veš,« se je vendarle glasil pristavek previdnosti ameriškega predsednika.
Še veliko dela
»Čaka nas veliko dela,« je po drugi videkonferenci v sredo – to je imela sedemindvajseterica – sporočal predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Nanizal je nadaljevanje poti, kot si ga predstavlja Evropska unija: potrebno je zaustaviti napade na Ukrajino, izmenjava vojnih ujetnikov se mora nadaljevati in zagotoviti je treba varnostna jamstva za Ukrajino. Samo dejstvo, da utegne priti do dvostranskega srečanja Zelenski-Putin, je Costa označil za velik napredek. Znano je namreč, da je Putin dolgo časa izključeval srečanje z Zelenskim. Članice je pozval, da prispevajo k temu, da bodo pogovori dvojice uspešni in da se bo čim prej lahko v mirovne pogovore vključila tudi Evropska unija.
Že v sredo bodo predvidoma potekali pogovori med vojaškimi poveljniki Nata in ukrajinskimi predstavniki. Jasno vendarle je že, da Ukrajina ne more računati na najvišje varnostno jamstvo – članstvo v Natu, ker je tega izključil že ameriški predsednik Trump.
Drugačno vzdušje v Beli hiši
Ponedeljkovo srečanje v Trumpa, Zelenskega in evropskih voditeljev v Beli hiši je bilo popolno nasprotje februarskega spora med ameriškim in ukrajinskim predsednikom. Zahvale Zelenskega, ki se je oblekel v črno obleko, in komplimenti evropskih voditeljev, slednjič vendarle niso mogli zakriti nesoglasij glede tega, ali bi bilo potrebno pred končnim mirovnim dogovorom začeti s prekinitvijo spopadov.
Evropejci si to še vedno želijo in to željo je predvsem izpostavil nemški kancler Friedrich Merz rekoč: »Ne predstavljam si, da bi naslednje srečanje potekalo brez prekinitve ognja, zato si prizadevajmo za to.« Na evropski strani je namreč zaupanje, da bo Putin dejansko ustavil vojno v Ukrajini, še vedno zelo nizko. Tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul je Kremelj vnovič pozval, naj pristane na prekinitev spopadov.
Kaj bi lahko prispevali Američani in kaj Evropejci?
O obsegu ameriških in evropskih varnostnih jamstev se še vedno ugiba. Ali med ameriška jamstva sodi zagotovilo ameriškega predsednika, da bo Ukrajina lahko kupila za 100 milijard evrov ameriškega orožja, ni povsem jasno. Predsednik evropskega sveta Costa je dejal, da mora osrednja varnostno jamstvo Ukrajini predstavljati, da ima takšno vojsko, ki je sposobna braniti ukrajinsko suverenost. Tako ameriški odposlanec Steve Witkoff kot tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta sicer v minulih dneh omenjala 5. člen Severnoatlantske pogodbe Natovega zavezništva podobna varnostna jamstva. 5. člen severnoatlantske pogodbe sicer pomeni, da vsak napad na eno od 32 članic obravnava kot napad na vse.
Vsaj za malce več jasnosti je glede ameriških jamstev s svojimi pojasnili poskrbel kar Trump. »Zagotovljena bo neka oblika varovanja. To ne more biti Nato,« je povedal. Omenil je, da so evropske članice koalicije pripravljene poslati vojake na teren, vendar tega ne bodo storile ZDA. »Mi smo jim pripravljeni pomagati pri nekaterih stvareh, še posebej verjetno, če bi lahko govorili o zračnem prevozu,« je pristavil Trump.
Vprašanje trdnosti jamstev
Francoski predsednik Emmanuel Macron sicer meni, da mora mirovni dogovor vsebovati trdna varnostna jamstva. Med njimi bi morala biti tudi zaveza za močno in dobro opremljeno ukrajinsko vojsko ter z napotitvijo vojaških enot zaveznic na ukrajinsko ozemlje. Te sile bi zagotavljale zračno, morsko in kopensko pomoč kot signal, da je trajen mir v Ukrajini tudi skupni evropski cilj, je poudaril Macron in pristavil, da ne bi delovale na fronti.
Še pred začetkom francosko-britanskega videovrha je nemški kancler Merz jasno dejal, da varnostna jamstva za Ukrajino ne bi smela zgolj postati breme nekaterih evropskih držav, temveč bi se jim morale pridružiti tudi druge evropske države.
Kje bi lahko potekal vrh Putin-Zelenski?
Odprto je tudi vprašanje, kdaj in kje bi lahko prišlo do srečanja ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega si v tristranskem formatu prizadeva ameriški predsednik Trump, prav tako pa tudi sedaj evropski voditelji. Obstajajo prizadevanja, da bi do dvostranskega srečanja Zelenski-Putin prišlo že v naslednjih dneh, do tristranskega srečanja obeh s predsednikom Trumpom pa v dveh do treh tednih.
Interes za gostitev dvostranskega srečanja so že izrazili v Švici, kjer so tudi pojasnili, da bi Putinu za udeležbo na mirovnih pogovorih lahko podelili imuniteto pred aretacijo. Mednarodno kazensko sodišče namreč Putina išče tudi z nalogom za aretacijo zaradi očitkov zagrešenega zločina deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Vendar naj bi v Kremlju zadržke, da bi vrh potekal v zahodni Evropi. Kot možne lokacije bi utegnile priti v poštev še Turčija ali Združeni arabski emirati.
Medtem ko se je Zelenski pripravljen s Putinom sestati brezpogojno, na ruski strani takšne pripravljenosti ni zaznati. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da mora srečanje biti dobro pripravljeno in ne prenaglo sklicano. Šef ruske diplomacije je sicer vztrajal pri znanem ruskem stališču, da je bil cilj Moskve pri napadu na Ukrajino zaščita lastnega prebivalstva, ne pa zavzetje ozemlja. »Nikoli nismo govorili o tem, da moramo preprosto zasesti nekatera ozemlja. Niti Krim, niti Donbas, niti Novorosija kot ozemlja niso bili nikoli naš cilj, naš cilj je bil zaščititi ljudi, ruske ljudi, ki že stoletja živijo na teh ozemljih,« je dejal Lavrov in pristavil, da so teritorialne spremembe pogosto bistvena sestavina reševanja sporov. »Brez upoštevanja ruskih varnostnih interesov in spoštovanja pravic Rusov in rusko govorečih prebivalcev Ukrajine ni mogoče govoriti o dolgoročnem sporazumu,« je še povedal Lavrov.
