Od julija prihodnje leto bodo nekateri švedski zaporniki kazen najverjetneje prestajali v Estoniji. Državi sta namreč sklenili sporazum, katerega cilj je razbremeniti močno prenatrpane zapore na Švedskem in obenem ustvariti dodaten vir prihodkov za Estonijo. Najemanje zaporniških kapacitet v tujih državah ni izvirna švedska domislica, na podoben način so te težave reševali tudi drugod. Belgija in Norveška sta v preteklosti najemali nizozemske zapore, Danska pa je zapornike pošiljala na Kosovo, kar so strokovnjaki za človekove pravice močno kritizirali.
Porast kriminala
Švedska se v zadnjih letih sooča z velikim porastom kriminala, kar se že odraža v zasedenosti kapacitet zavodov za prestajanje zaporne kazni. Poleg večjega števila s kriminalnimi dejanji povezanih obsodb temu botruje tudi politika aktualne oblasti. Desnosredinska vlada pod vodstvom Ulfa Kristerssona se je namreč od sistema, ki se je desetletja ponašal z zaporniškimi politikami, osredotočenimi na rehabilitacijo in reintegracijo, usmerila k poudarjanju kaznovanja. Leta 2023 so tako švedska sodišča izrekla zaporne kazni v višini skoraj 200.000 mesecev, kar je 25-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej in dvakrat več kot leta 2014, navaja Reuters. Švedski zapori so trenutno 140-odstotno zasedeni, število zapornih kazni pa se utegne še znatno povečati, če bo sprejeta reforma kaznovalne politike, ki je v pripravi.
Previdnost v Estoniji
Glede na sporazum, ki sta ga državi podpisali junija, bo Estonija Švedski dala v najem zapor v mestu Tartu na vzhodu Estonije, ki lahko sprejme do 600 zapornikov. Za vsakega kaznjenca bodo Švedi plačali 8500 evrov na mesec. Estonska služba za notranjo varnost ob tem poudarja tveganja, ki bi lahko spremljala nastanitev tujih zapornikov v Tartu. »Glavni pomisleki, ki jih imamo, so, da bi ljudje, povezani z ekstremizmom ali mednarodnim organiziranim kriminalom, začeli prihajati v Estonijo. Tuje zapornike bi lahko začeli obiskovati posamezniki, ki so povezani z ekstremizmom ali mednarodnim organiziranim kriminalom,« je dejala Marta Tuul, tiskovna predstavnica Službe za notranjo varnost. Na ministrstvu za pravosodje so za EuroNews razkrili, kakšni so njihovi pogoji: »Ne sprejemamo zapornikov, ki so ženske ali otroci. Sprejeli bi moške zapornike, ki nimajo znakov, da bi bili del mreže, in ki ne bi smeli predstavljati pomembne grožnje Estoniji kot celoti.« Estonija, ki ima sicer vsega skupaj manj kot 2000 zapornikov in ji že več let njihovo število upada, računa, da ji bo sporazum s Švedsko prinesel vsaj 30 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Mladi obsojenci
Posebno pereče je na Švedskem predvsem število izrazito mladih obsojencev. Spremembe zakonodaje v zadnjih letih so privedle do tega, da so na dolge, celo desetletne zaporne kazni obsojeni otroci, stari 15 let. Vlada, ki je odvisna od podpore skrajno desnih Švedskih demokratov, kljub temu premišljuje o predlogu za znižanje starosti kazenske odgovornosti za še eno leto, čemur so podporo napovedali tudi v glavni opozicijski stranki, levosredinskih socialnih demokratih. Skrajna desnica se medtem zavzema za uvedbo kazenske odgovornosti pri 13-letnikih.
Del stroke znižanju že tako nizkega praga nasprotuje in opozarja, da bodo kriminalne mreže izkoriščale vse mlajše otroke. Stockholmski pastor Olle Jonasson, ki veliko dela z mladostniki, osumljeni najhujših kaznivih dejanj, vključno z umorom, je dejal, da so politiki preveč osredotočeni na kaznovanje ranljivih ljudi namesto na njihovo rehabilitacijo. Kot pravi, večina otrok nima »kriminalne identitete«, a jih kriminalne tolpe »uporabljajo kot predmete za enkratno uporabo«, medtem ko se tisti, ki so mladoletnike napeljali h kriminalu, običajno kaznim izognejo. »Ne pravim, da bi morali te otroke kar oprostiti. Seveda so storili ta huda kazniva dejanja, zato mora slediti sankcija. Vendar moramo opustiti razmišljanje o kaznovanju in jim pomagati najti novo priložnost,« verjame Jonasson.
