Ko se je letalo družbe Delta pred tednom dni na letu iz Salt Lake Cityja v Amsterdam začelo sunkovito tresti, so nekateri potniki pomislili, da bo strmoglavilo. Letalo je naletelo na močno turbulenco, potnike je vrglo v strop kabine, vozički z napitki so poleteli. Eden od potnikov je dogodek opisal kot potres na nebu. Letalo je moralo prisilno pristati v Minneapolisu, 25 ljudi pa so odpeljali v bolnišnico.
Incident je le eden v nizu nedavnih primerov močne turbulence, ki so povzročili poškodbe, hospitalizacije, v enem primeru pa tudi smrt. Lani je na letu iz Londona v Singapur 73-letni moški umrl zaradi srčnega napada med hudim premetavanjem letala.
Nevidni sovražnik pilotov
Turbulenco povzročajo motnje v ozračju, pojasnjujejo strokovnjaki. Pretok zraka deluje podobno kot voda v reki: mirno teče, dokler ne naleti na oviro, denimo goro ali nevihto, ki pretok zmoti. Po podatkih ameriškega Nacionalnega odbora za varnost v prometu je turbulenca med letoma 2009 in 2024 v ZDA povzročila več kot 200 hudih poškodb na letalih. Dobra novica je, da so smrtni primeri izjemno redki, varnostni pas pa skoraj vedno prepreči hujše poškodbe. Slaba novica pa je, da se turbulence povečujejo, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo trend zaradi segrevanja planeta nadaljeval.
Kje je turbulenca najhujša?
Za identifikacijo najbolj turbulentnih letov je portal za napovedovanje turbulence Turbli analiziral več kot 10.000 letalskih poti z uporabo podatkov NOAA in britanskega meteorološkega urada.
»Ljudem želimo pokazati, da se turbulenca mogoče zdi kaotična, a vedno sledi določenim vzorcem,« je povedal ustanovitelj podjetja Turbli Ignacio Gallego Marcos, strokovnjak za računalniško dinamiko tekočin. Po njihovih podatkih je najbolj turbulentna pot na svetu tista od Mendoze v Argentini do Santiaga v Čilu. Let poteka nad Andi, ki ustvarjajo močne zračne valove. Ko se ti razbijejo, nastane izjemno močna turbulenca, pojasnjuje Gallego Marcos.
Od desetih najbolj turbulentnih poti na svetu večina vključuje prečkanje gorskih verig, vključno s Himalajo in najdaljšo kopensko verigo na svetu – Andi. V Evropi so najbolj turbulentne poti nad Alpami, med Francijo, Italijo in Švico. Piloti vedo, da morajo biti nad gorami še zlasti previdni, vendar turbulenca ni vedno predvidljiva. »Lahko jo povzročijo zelo majhne značilnosti terena, ki jih je nemogoče opaziti,« pravi Gallego Marcos.
Zaradi podnebnih sprememb vse več turbulenc
Obstaja še ena vrsta nevarne turbulence – tako imenovana turbulenca v čistem zraku. Pojavi se, ko se srečata dve zračni masi z zelo različnimi hitrostmi.Ta pojav nima vidnih znakov, zato se mu piloti težko izognejo.
Japonska je zaradi močnih vetrovnih strženov (visokohitrostni vetrovi, ki pihajo na višini tropopavze med troposfero in stratosfero) ena od regij z največ takšne turbulence. Podoben pojav se dogaja tudi na severnoatlantski poti med Evropo in Severno Ameriko, kjer se srečujejo topli vetrovi iz Zalivskega toka in mrzel zrak iz Kanade.
Raziskave kažejo, da se bo turbulenca z nadaljnjim segrevanjem planeta še stopnjevala. Na severnoatlantski poti je bila leta 2020 za 55 odstotkov pogostejša kot leta 1979, v ZDA pa za 41 odstotkov. Do konca stoletja naj bi se pojavnost močne turbulence, ki lahko povzroči poškodbe na letalu, podvojila ali celo potrojila.
Letenje še vedno najvarnejši način potovanja
Tudi nevihte so pogost vir turbulenc, zlasti v bližini ekvatorja. Piloti jih običajno obidejo s pomočjo radarskih sistemov, a napovedi niso vedno dovolj natančne. Včasih se lahko letala znajdejo ujeta med več nevihtnimi celicami, kar se je domnevno zgodilo tudi na lanskem letu iz Londona v Singapur.
Letalski strokovnjaki poudarjajo, da je letenje kljub vsemu še vedno najvarnejši način potovanja. Letala so zasnovana tako, da prenesejo tudi hudo turbulenco, najboljši način zaščite pa ostaja pripet varnostni pas.
