Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump po vrnitvi v Belo hišo januarja letos močno zmanjšal ameriško mednarodno finančno pomoč, so Združeni narodi in njegove agencije zaradi manjših sredstev prisiljeni krčiti svoje dejavnosti. Krčiti bodo morali tudi mirovne operacije, ki jih odobri Varnostni svet ZN in so osrednji sestavni del mednarodnega odziva na konflikte.
Združeni narodi so namreč pričakovali, da bodo v proračun za mirovne operacije za obdobje 2025-2026, ki znaša 5,4 milijarde dolarjev, ZDA prispevale 1,3 milijarde. Sedaj pa so jih iz Washingtona obvestili, da bodo prispevali samo 682 milijonov. Ta vsota vključuje tudi 85 milijonov za novo misijo ZN proti tolpam na Haitiju, ki v prvotnem proračunu ni bila predvidena.
Kitajska, ki je ZN dolžna dve milijardi dolarjev zaradi neplačanih prispevkov, pa naj bi za mirovne operacije prispevala 1,2 milijarde dolarjev, navaja AFP. ZN tako v trenutnem proračunu za mirovne operacije pričakujejo primanjkljaj v višini 16 do 17 odstotkov.
Omenjene države sicer za mirovne operacije prispevajo zgolj denar, ne pa tudi vojakov. Največ vojakov na misije ZN prispevajo Nepal, Indija, Ruanda in Bangladeš.
Visoki predstavnik ZN je opozoril, da bo manjši poračun vplival na nadzor prekinitev ognja, zaščito civilistov, sodelovanje s humanitarnimi organizacijami in druge mirovne dejavnosti. 25-odstotno zmanjšanje števila modrih čelad sicer nameravajo razdeliti med devet od skupno enajst mirovnih misij, ki jih imajo trenutno po svetu. Med drugim imajo mirovne misije v DR Kongu, na jugu Libanona, v Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu in Zahodni Sahari.
