Zvenita angleška priimka Austin in Morris znano? Morala bi zveneti znano, saj sta bila Herbert Austin (1866–1941) in William Morris (1877–1963) med podjetnimi inovatorji, ki so postavili temelje množični proizvodnji avtomobilov v Britaniji. Poslovnež Austin, ki je med letoma 1895 in 1899 v prostem času naredil tri avtomobile (bili so med prvimi v Britaniji), je leta 1905 ustanovil Austin Motor Company. Enajst let mlajši Morris, prav tako poslovnež, je sedem let kasneje (1912) ustanovil Morris Motors. Njuni austini in morrisi so bili veliko desetletij med najbolj priljubljenimi na Otoku. Leta 1952 sta se podjetji združili v British Motor Corporation (BMC). Pod njegovo streho se je rodil ikonski britanski avtomobil mini. Okoli 2000 primerkov so vnaprej poslali v skoraj 100 držav, da bi ga svetu predstavili istega dne: 26. avgusta 1959. To so bili zlati časi britanske avtomobilske industrije. Britanski miniji, roverji, jaguarji, rolls-roycei, bentleyji in (Bondovi) astoni martini so postali po vsem svetu prepoznavni in priljubljeni avtomobili. A že veliko let niso več zares britanski, saj so vse naštete pokupile tuje družbe, kar je precej poniževalno. Denimo mini in rolls-royce sta, prvi od leta 1994 in drugi od leta 1998, nemška oziroma BMW-jeva.
Bila je druga na svetu zdaj je osemnajsta
Britanska avtomobilska industrija se je uradno pojavila leta 1897, istega leta kot v ZDA. Prvi avto prvega uradnega proizvajalca avtov, družbe Daimler, se je »rodil« v tovarni v Coventryju. Z njenimi avti se je kraljeva družina vozila od takrat do petdesetih let dvajsetega stoletja, ko so presedlali na družbo Rolls-Royce. V njenih garažah so se z leti pojavili tudi različni modeli range roverjev, jaguarjev, pa tudi kakšen aston martin. V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila britanska avtomobilska industrija druga največja na svetu (za ameriško, ki je zdaj na drugem mestu). V zadnjih sedemdesetih letih je Britanijo v proizvodnji avtomobilov prehitelo šestnajst držav, med njimi Indija, Japonska, Nemčija, Južna Koreja in seveda Kitajska. Na Kitajskem so lani proizvedli 31 milijonov vozil, več kot tretjino svetovne proizvodnje (91 milijonov) in več, kolikor so jih skupaj ZDA (10.562.188) in Japonska (8.234.681). Na Kitajskem so lani proizvedli štiri odstotke več vozil kot leto prej, v ZDA 12 odstotkov manj in na Japonskem 9 odstotkov manj kot v letu 2023. Britanija je z lansko proizvodnjo vozil, 779.584, zdrsnila celo na 18. mesto svetovne lestvice. Krizno leto 2024 je simboliziralo zaprtje Vauxhallove tovarne v Lutonu, v kateri so proizvajali vozila od leta 1905. Odpustili so 1100 delavcev.
Z 1,8 milijona na vsega 755.000 vozil
Letos se je kriza v britanski avtomobilski industriji poglobila. V prvi polovici tega leta so na Otoku proizvedli vsega 417.000 vozil, od superavtov do kombijev, najmanj po daljnem letu 1953 in celo manj kot med kovidno pandemijo. Pričakovana letošnja proizvodnja je 755.000 vozil. V rekordnem letu 1999 so na Otoku proizvedli 1,8 milijona vozil. Do leta 2008 se je znižala na 1,4 milijona in leto kasneje zaradi razvpite finančno-bančne krize padla pod milijon. Leta 2016 se je popravila na 1,6 milijona, potem pa se je spet postopoma zmanjševala. Že lani so poznavalci depresivno ugotavljali, da se je v zadnjih 25 letih več kot razpolovila, zdaj pravijo, da bo otoška avtomobilska industrija, ki je po zadnjih letnih podatkih zaposlovala, propadla, če ne bo ohranila vsaj sedanje ravni proizvodnje. Najhujši udarec je otoški avtomobilski industriji zadal brexit, odhod iz EU, ki je bil daleč največji trg za (ne ravno) britanske proizvajalce vozil. Skupni trg in carinska unija sta prinašala neovirano prodajo rezervnih delov in vozil.
Brexit je prinesel globoko negotovost, težave v oskrbovalnih verigah, zmanjšanje investicij tujih lastnikov in celo zapiranje tovarn. Podpis trgovinskega sporazuma med Britanijo in EU je preprečil vsaj tisto najhujše, uvedbo carin na izdelana vozila, a ker je brexit prinesel kup drugih ovir, od papirologije do carinskih pregledov, in z njimi podražil proizvajanje v Britaniji in izvoz vozil z Otoka, se je del tujih lastnikov odločil preseliti proizvodnjo iz Britanije v EU, kjer je že pet članic lani proizvedlo več vozil, kot jih je Britanija. Na prvem mestu je Nemčija z več kot štirimi milijoni, sledijo Španija (2.376.504), Češka (1.458.892), Slovaška (993.000) in Francija (910.243). Ni mogoče prevečkrat ponoviti ocene nekdanjega newyorškega župana in milijarderja Michaela Bloomberga, da je bil brexit največja neumnost, kar jih je kdaj (sama sebi) naredila kakšna država. Brexit namreč britanskemu gospodarstvu na leto odnese okroglih 100 milijard funtov (skoraj 116 milijard evrov).
