Zakaj je oktobra 2023, še pod prejšnjo konservativno vlado sprejeti zakon o spletni varnosti, katerega glavni cilj naj bi bil zaščititi otroke pred nezakonitimi in škodljivi spletnimi vsebinami, nenadoma sprožil vik in krik med številnimi kritiki, med katerimi prednjači vodja stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigel Farage, ki ga je razglasil za »največji napad na svobodo govora v času naših življenj, ki ne bo zaščitil otrok«? Kot da so vsi pozabili nanj in na časovnico, po kateri je 26. julija stopil v veljavo ključni del zakona, po katerem so določene spletne vsebine postale dostopne uporabnikom le, če so razkrili svojo identiteto, vpisali elektronski naslov in dodali fotografijo (selfi), kar naj bi portali potem vse avtomatično izbrisali, malo kdo pa verjame, da se to res zgodi. Najbrž nikogar ne bo presenetilo, da se je nenadoma dramatično povečalo število zagovornikov svobode govora med ljubitelji pornografije, ki so ugotovili, da ne bodo mogli več anonimno in zastonj spremljati tovrstnih portalov.
Predpisane visoke denarne kazni za kršitelje
Cilj tega zakona je po navedbah avtorjev zaščitili mladoletne pred pornografijo, pedofilijo na spletu ter vsebinami, ki spodbujajo nasilje, nasilniško vedenje, sovražni govor, samopoškodovanje, prehranjevalne motnje, uživanje nevarnih substanc, nevarna dejanja in celo samomore. O tem, pred katerimi »nezakonitimi in drugimi škodljivimi vsebinami« naj bi zaščitili otroke, odloča pristojni minister v aktualni britanski vladi. Zakon spletnim platformam nalaga »dolžnost-skrb« za ukrepanje proti nezakonitim vsebinam oziroma zakonitim vsebinam, ki bi lahko bile škodljive za otroke, če bi imeli dostop do njih. Predvideva kazen v višini do 18 milijonov funtov ali 10 odstotkov letnega prometa platform, ki bi ga kršile, kar je pač več.
Ofcom (Urad za komunikacije, ki je vladno regulativno telo za radiotelevizijo, internet, telekomunikacije in pošte) ima po tem zakonu pravico blokirati dostop do določenih spletnih strani. Zakon obenem obvezuje velike družbene medijske platforme, da »ne preprečijo, ampak ohranijo dostop do novinarskih in drugih za demokracijo pomembnih vsebin, kot so komentarji o političnih strankah in političnih vprašanjih«. Spletnim platformam nalaga tudi posebno odgovornost za nadziranje in blokiranje otroške pornografije, tudi v šifriranih sporočilih, čeprav poznavalci pravijo, da je slednje tehnično še nemogoče. Vlada odgovarja, da bo ta del zakona začel veljati, ko bo mogoče.
Zahteva po opravičilu zaradi primerjave z najhujšim od vseh
Zaradi zakona se je razvnel srdit spor med laburistično vlado in stranko Reformirajmo Združeno kraljestvo, ker je minister za znanost Peter Kyle v televizijskih intervjujih ostro napadal Farageevo trditev, da gre za največji napad na svobodo govora v času njegovega življenja (61 let ima). Dejal je, da bi zakon v celoti črtal, če bi prišel na oblast. Minister je rekel, da se je Farage »postavil na stran pornografov in pedofilov, kot je bil verjetno najhujši med njimi Jimmy Savile«. Ta je spolno zlorabljal celo duševno prizadeta dekleta in fante, a ker je bil televizijski zvezdnik, ki naj bi pomagal dobrodelnim organizacijam, so ga celo odlikovali z viteškim nazivom sir.
»Otroci, mlajši od osemnajst let, ne bi smeli biti izpostavljeni nevarnim, sovražnim, mizoginim in pornografskim vsebinam. Ljudje morajo razumeti, da je na spletu predolgo vladal divji zahod. Tega je zdaj konec, pod našo vlado. Ta zakon je velik korak naprej,« je dejal minister Kyle. Farage od njega zahteva javno opravičilo, ker mu je pripisal, da se je postavil na stran »ekstremnih pornografov, širjenja sovraštva in nasilja« in na stran ljudi, kot je bil Savile, ne pa na stran otrok.
Kritiki vladi očitajo orwellovski velikobratski nadzor nad državljani. Med stranskimi učinki zakona o spletni varnosti pa so po njihovem tudi blokirani dostopi do spletnih vsebin policijskega nasilja nad protestniki, ki v zadnjih tednih oblegajo hotele, v katerih so nastanjeni nezakoniti migranti. Protestniki trdijo, da se kot pripadniki domorodnega belopoltega delavskega razreda počutijo kot drugorazredni državljani v primerjavi z vsemi drugimi, od migrantov do muslimanov.
