Po Trumpovih predvidevanjih naj bi te sile nadomestile izraelsko vojsko in skrbele za mir in red, torej tudi za boj proti ostankom Hamasa. Danes izraelska vojska sicer nadzoruje 82 odstotkov ozemlja Gaze, takšna je ocena Združenih narodov.
Netanjahu je še poudaril, da ustanovitve palestinske države nikakor ne odobrava in da ni predvidena v mirovnem načrtu. Slednje je formalno najbrž res, a dolgoročno bi bil lahko cilj v načrtu o palestinski samoupravi v Gazi prav nedvisna država.
O tem, kako resno Izraelci jemljejo Trumpova prizadevanja za mir, priča podatek, da je samo v prvih jutranjih urah v izraelskih napadih umrlo 17 Palestincev.
Netanjahujeva taktika zavlačevanja
Že to, da Netanjahu v ponedeljek na novinarski konferenci ni dopustil novinarskih vprašanj, je pustilo dvome glede njegove »podpore« Trumpovim prizadevanjem za mir v Gazi. Zdaj izraelski premier najbrž upa, da bo načrt padel v vodo, ker ga Hamas, ki pa se še ni odzval, ne bo sprejel. Sam je novinarjem dejal, da bo v tem primeru morala izraelska vojska »opraviti nalogo do konca«, kar pomeni osvoboditi talce (to bo z vojaškim napadom težko) in likvidacijo Hamasa. Torej bi se izraelsko pobijanje Palestincev v Gazi nadaljevalo. Če pa bi morda Hamas pristal na Trumpov načrt, bi Netanjahu lahko zavlačeval s »postopnim« izraelskim umikom iz Gaze.
Trumpov presenetljivi preobrat
Trump je s tem mirovnim načrtom povsem spremenil svoje stališče do Palestincev. Odslej jim je naklonjen. Lahko rečemo celo, da je to končno vsaj ena dobra novica z Bližnjega vzhoda. Presenečeni smo lahko tudi zato, ker prihaja od Trumpa, ki je pred tem dajal potuho izraelskemu pobijanju Palestincev in celo prilival olje na ogenj.
Če je še pred nekaj tedni zagovarjal prisilno izselitev Palestincev iz Gaze, februarja pa popolno izpraznitev enklave zaradi gradnje turistične riviere v njej, jim hoče danes pomagati, da bi prišli do samouprave, sicer sprva res pod nadzorom mednarodnega organa, ki bi ga vodil sam skupaj z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom.
Poleg tega se Trump odslej zavzema za to, da humanitarno pomoč Gazi zagotavljajo agencije Združenih narodov in ne več ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo, ki ne samo, da ni bila učinkovita, ampak je s svojim načinom razdeljevanja hrane povzročila smrt več kot 800 lačnih Palestincev. Prav tako je šele v zadnjem tednu Trump začel odločno zavračati možnost, da bi si Izrael priključil Zahodni breg, kjer med več kot tremi milijoni Palestincev živi že okoli 700.000 nezakonitih judovskih priseljencev. Ameriški predsednik Netanjahuju tudi prepoveduje, da bi znova poskušal ubiti člane Hamasa, ki bi se zatekli v Katar.
Katar, Iran in Nobelova nagrada
Kako to, da je Trump v zadnjih tednih tako zelo spremenil svoj odnos do Palestincev? Menda ga je Netanjahu razjezil že junija, ko je, ne da bi ga vprašal za dovoljenje, napadel Iran, ravno ko se je Trump pogajal s Teheranom. Kaplja čez rob pa je bil izraelski letalski napad na Hamasove pogajalce v Katarju pred tremi tedni, torej na ozemlju suverene države, ki je zelo pomemben ameriški zaveznik v regiji. Trump je prepričan, da bi moral Izrael, ki mu ZDA pomagajo z milijardami dolarjev, pokazati več hvaležnosti in lojalnosti. Sploh je uvidel, da je treba ustaviti Netanjahuja, ker s svojo agresivnostjo ogroža ameriške interese, predvsem dobre odnose Bele hiše z bogatimi zalivskimi državami, tudi s Savdsko Arabijo. Tako je Trump zdaj v veliki meri prevzel savdski mirovni načrt glede Gaze, ki pa upošteva obe glavni izraelski zahtevi: osvoboditev vseh talcev in likvidacijo Hamasa.
Morda je k temu, da zdaj upošteva interese Palestincev, prispevala tudi želja, da bi dobil Nobelovo nagrado za mir. Menda ga muči huda nevoščljivost do Baracka Obame, ker jo je dobil. Kot pravi analitik Pascal Boniface, pa mu je francoski predsednik Emmanuel Macron dal vedeti, da dokler se bo z ameriško podporo nadaljevalo izraelsko pobijanje Palestincev v Gazi, Nobelove nagrade ne more dobiti. Morda si je Trump tudi rekel, da bo poskušal uspeti tam, kjer je vsem njegovim predhodnikom v Beli hiši spodletelo, pa čeprav bo povsem spremenil ameriško politiko do Izraela in Palestincev. Kot je torej razbrati po ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je imel skupaj z Netanjahujem, hoče Izraelce in Palestince enkrat za vselej prisiliti v mir. A zdi se, kot da ima to svojo željo že za resničnost. A do njene uresničitve vodi še dolga pot.
Ameriški pritisk na Izrael
Prvič po več kot 30 letih bi se lahko zgodilo, da bo ameriški predsednik izvedel pritisk na Izrael. George Bush starejši je leta 1991 močno zmanjšal pomoč desni vladi Jicaka Šamirja, ker se ni hotela pogajati s Palestinci. Šamir je moral popustiti, a je na volitvah leta 1992 zmagal (pozneje ubiti) levosredinski Jicak Rabin, ki se je začel pogajati s Palestinci.
Če pa se bo zdaj začel uresničevati Trumpov mirovni načrt, bo Netanjahu najbrž izgubil podporo skrajne desnice v knesetu, lahko pa se bo oprl na sredinske opozicijske stranke, kar pa ne pomeni, da bo njegova vlada obstala. Vsekakor bi se težko zoperstavil Trumpu, tudi zato, ker je podobno kot Putin na mednarodni sceni že tako zelo osamljen in tarča napadov, za obema pa je haaško sodišče za vojne zločine razpisalo tiralico.
