»Odpadniški valovi« so stoletja veljali za mit iz pripovedi starih pomorščakov, poroča ScienceAlert. Resničnost so postali šele leta 1995, ko je na novoletni dan skoraj 26 metrov visok val zadel naftno ploščad Draupner približno sto kilometrov od obale Norveške. Dogodek je v hipu zrušil vse prejšnje znanstvene modele.
Kaj dela ta val posebnega?
Znanstveniki definirajo »odpadniški val« kot vsak val, ki je več kot dvakrat višji od okoliških. Val, ki je treščil ob naftno ploščad Draupner, je bil visok 25,6 metra, medtem ko so bili drugi valovi visoki »le« 12 metrov. Za primerjavo, val, zabeležen v Kanadi, je bil skoraj trikrat višji od okoliških. Ni bil torej najvišji, je pa ekstremno presegel višino siceršnjih.
»Sorazmerno je to verjetno najbolj ekstremni odpadniški val, kar jih je bilo kdaj zabeleženih,« je leta 2022 dejal fizik Johannes Gemmrich z Univerze v Viktoriji.
Raziskovalci še vedno poskušajo ugotoviti, kako natančno nastanejo odpadniški valovi, da bi jih bilo mogoče bolje napovedati. Boja, ki je v Kanadi zabeležila pojav, je del projekta MarineLabs, v okviru katerega so namestili na desetine takšnih naprav za zbiranje podatkov o nevarnostih na odprtem morju.
Čeprav se pojavljajo daleč od obale, lahko ti valovi ovirajo plovbo, delovanje vetrnih elektrarn in delo na naftnih ploščadih. Če so dovolj visoki, lahko ogrozijo celo življenje ob obali.
Žal znanstveniki opozarjajo, da bi se višina valov v severnem Pacifiku zaradi podnebnih sprememb lahko še povečala.
