Evropska unija se namerava s partnerji iz G7, tudi ZDA, dogovoriti o skupnem koordiniranem odgovoru na omejitve, ki jih je prejšnji teden uvedla Kitajska na izvoz tehnologij, povezanih z redkimi zemljami. Poleg tega Peking po novem za izvoz vsakega izdelka iz ZDA, EU ali od drugod, ki vsebuje redkozemeljske kovine iz Kitajske, zahteva, da izvoznik prosi kitajsko vlado za dovoljenje. Ne bo pa več dovoljen kitajski izvoz redkih zemelj za orožarsko industrijo. Že aprila je Kitajska omejila izvoz samarija, gadolinija, terbija, disprozija, lutencija, skandija in itrija.
Redke zemlje – gre za vsega skupaj 17 elementov – so pomembne zlasti v računalnikih, avtomobilih, energetski infrastrukturi, medicini in orožju. Kitajska jih je lani proizvedla 70 odstotkov, ZDA pa šestkrat manj. Za povrh Kitajska obvladuje 90 odstotkov vseh tehnoloških postopkov, ki so nujni pri pridobivanju redkih zemelj. Pri rudninah, ki jih izkopljejo zunaj Kitajske, potrebujejo kitajsko pomoč, da bi redke zemlje izolirali od drugih sestavin in jih očistili, tako da bi postale na primer učinkovit magnet, uporaben tudi v proizvodnji vodenih izstrelkov, radarjev, satelitskih sistemov, električnih avtomobilov in elektronike široke uporabe.
EU bi o odgovoru še razpravljala
»Omejitve kitajskega izvoza redkih zemelj so že prisilile nekatera evropska podjetja, da so ustavila proizvodnjo, zaradi česar nastaja gospodarska škoda,« je ocenil evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. »Tega ne smemo dopustiti,« je dodal in poudaril, da poskuša najti rešitev s partnerji iz G7.
Šefčovič je še povedal, da morajo evropska podjetja prositi oblasti v Pekingu za dovoljenje za nakup redkih zemelj. V prošnji pa morajo natančno pojasniti, za kaj jih bodo uporabili. Poleg fotokopij dokumentacije o proizvodnji morajo navesti tudi natančne podatke o drugih dobaviteljih.
Hiter Trumpov odgovor
Kitajsko omejevanje izvoza teh tehnoloških postopkov in redkih zemelj, katerih cene so se 9. oktobra povišale tudi za 50 odstotkov, je strateško sredstvo v kitajski trgovinski in varnostni politiki, predvsem v boju z ZDA za prevlado v svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump pa se je na omenjeni ukrep Pekinga odzval tako, da je prejšnji teden še za 100 odstotkov povišal carine na kitajske izdelke. Zdaj znašajo najmanj 130 odstotkov, torej gre za ustavitev kitajskega uvoza v ZDA. A tudi evropski trg bi se lahko zaprl za kitajska podjetja, ki zaradi velikih vlaganj v proizvodne zmogljivosti potrebujejo kupce za svoje izdelke.
Še pred nekaj tedni se je zdelo, da se odnosi med ZDA in Kitajsko izboljšujejo. Trump je načrtoval obisk na Kitajskem leta 2026. A zdaj ga je odpovedal, prav tako srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom čez dva tedna v Južni Koreji na vrhu držav Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja. »Nedopustno je, da ima Kitajska ves svet za talca,« pravi Trump.
