Iran in Rusija sta pozdravila v petek doseženi mirovni dogovor med Armenijo in Azerbajdžanom. Vendar sta tudi obe regionalni sili na Kavkazu izrazili določene zadržke glede dogovora.
Iranu gre predvsem v nos, da bo načrtovani koridor - Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo (TRIPP), ki bo povezala Azerbajdžan z njegovo eksklavo Nahičevan čez armensko ozemlje, potekal tik ob meji z Iranom. ZDA bodo imele izključno pravico do razvoja koridorja, ki bi po mnenju Bele hiše omogočil večji izvoz energije in drugih virov.
Iz Teherana so sporočili, da bi koridor lahko blokirali. Kako nameravajo to storiti, niso pojasnili. Glavni svetovalec vrhovnega verskega voditelja Ali Akbar Velajati sicer poudarja, da načrtovani koridor ogroža iransko varnost.
Na iranskem zunanjem ministrstvu sicer pozdravljajo sporazum kot pomemben korak k trajnemu miru v regiji. Hkrati pa tudi svarijo pred kakršnim koli tujim posredovanjem v bližini svojih meja, saj bi to po njihovi oceni lahko ogrozilo varnost in trajno stabilnost regije. »Ta koridor ne bo postal prehod v Trumpovi lasti, temveč pokopališče za Trumpove plačance,« je dejal Velajati.
Geopolitičnim spremembam v regiji nasprotuje tudi Rusija. Ta je sicer pohvalila mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, a so v Moskvi tudi opozorili, da bi zunanje posredovanje lahko zapletlo razmere na južnem Kavkazu. Moskva podpira prizadevanja za spodbujanje stabilnosti in blaginje v regiji, hkrati pa poudarjajo, da morajo trajne rešitve razviti regionalne države ob podpori sosednjih držav, kot so Rusija, Iran in Turčija. »Vključitev neregionalnih akterjev bi morala okrepiti mirovno agendo, ne pa ustvarjati novih delitev,« so zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu.
