Japonski raziskovalci so satelitske posnetke gradnje novega plovila v kitajski ladjedelnici Dalian primerjali s fotografijami ladjedelnice Newport News Shipbuilding v ameriški zvezni državi Virginija, kjer za ameriško mornarico gradijo največje jedrsko gnane superletalonosilke razredov Nimitz in Ford. V obeh primerih so zaznali dva konstrukcijska okvirja podobnih dimenzij (okoli 16 krat 13 metrov), nameščena na mestu, kjer se vgrajujejo reaktorske zaščitne strukture za jedrski pogon, piše korejski portal Military Watch.
Raziskovalka Maki Nakagawa je ob tem poudarila, da velikost in oblika teh elementov močno ustrezata tistim, ki jih je mogoče opaziti pri ameriških jedrskih superletalonosilkah. Po njeni oceni bi lahko kitajska mornarica že v začetku 30. let tega stoletja razpolagala z letalonosilko, po zmogljivostih primerljivo z največjimi ameriškimi.
Širitev pomorske infrastrukture
Vzpostavitev jedrske letalonosilke zahteva tudi ustrezno podporno infrastrukturo. Zato Kitajska vzporedno izvaja obsežno širitev pomorske baze v Qingdau v provinci Shandong, kjer ima domače pristanišče prva kitajska konvencionalna letalonosilka Liaoning. Gradnja novih pomolov in razmagnetnih objektov, namenjenih zmanjševanju magnetnega podpisa ladij, nakazuje, da bo baza v prihodnosti sposobna sprejeti tudi superletalonosilko.
V bližini je bilo zgrajeno tudi novo pomorsko letališče z vadbenimi objekti za pristajanje na letalonosilkah, kar kaže na dolgoročne načrte za širitev usposabljanja letalskih enot. Nova jedrska letalonosilka naj bi bila nameščena prav v tej regiji, kar ima pomembne strateške posledice za Japonsko in Združene države Amerike, ki imajo v severovzhodni Aziji nameščen velik del svojih sil.
Pet kitajskih letalonosilk
Poleg sicer že delujočih letalonosilk Liaoning in Shandong je kitajska mornarica novembra v operativno uporabo uradno uvedla večjo, tretjo letalonosilko Fujian, ki je hkrati prva kitajska superletalonosilka in trenutno edina takšna ladja zunaj ameriške mornarice. Z izpodrivom približno 85.000 ton je sicer malo manjša od ameriških letalonosilk razreda Ford in Nimitz, ki imata izpodriv okoli 100.000 ton, vendar razpolaga z naprednejšo letalsko opremo, ki vključuje tudi lovce pete generacije.
Poleg Fujiana pa Kitajska gradi še eno konvencionalno gnano superletalonosilko, verjetno njeno sestrsko ladjo, ter že omenjeno prvo jedrsko gnano superletalonosilko, katere izpodriv naj bi dosegel okoli 110.000 ton. Če bodo te ocene pravilne, bo šlo za največjo vojno ladjo v zgodovini. V nekaj letih naj bi tako Kitajci imeli skupaj operativnih pet letalonosilk.
Dvojna strategija Kitajske mornarice
Sočasna gradnja konvencionalnih in jedrskih superletalonosilk kaže na dvojno strategijo kitajske mornarice. Konvencionalno gnane ladje so primernejše za regionalno delovanje v vzhodni Aziji, medtem ko jedrsko gnane letalonosilke omogočajo dolgotrajno delovanje na velikih razdaljah, z manjšo odvisnostjo od oskrbovalnih ladij in postankov za gorivo.
Pomen takšne zmogljivosti se povečuje v luči vse pogostejših posegov zahodnih sil v mednarodnem pomorskem prometu, vključno z zasegi civilnih ladij v mednarodnih vodah. Z večjo avtonomijo jedrskih letalonosilk želi Kitajska okrepiti zaščito svojih pomorskih trgovskih poti in izzvati dolgoletno prevlado Združenih držav ter njihovih zaveznikov na odprtih morjih.
Gradnja prve jedrsko gnane kitajske superletalonosilke tako predstavlja prelomnico v razvoju kitajske mornarice in pomembno spremembo v razmerjih pomorske moči v azijsko-pacifiški regiji.
