Visoki obisk je moldavska predsednica Maia Sandu pričakala na dan neodvisnosti države. V goste so prišli francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk. Na predvečer začetka uradne volilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo čez mesec dni, razlog ni bil zgolj slavje 34. obletnice razglasitve neodvisnosti, temveč tudi simbolna podpora »weimarskega trikotnika« Moldaviji, da se skupaj z državljani zoperstavi morebitnim vnovičnim poskusom ruskega vplivanja na izid volitev.
»Kremeljska propaganda nam sporoča, da želijo Evropejci podaljšati vojno (v Ukrajini) in da Evropska unija zatira ljudi. To so laži. V nasprotju z Rusijo Evropska unija nikogar ne ogroža in spoštuje suverenost vseh,« je v Kišinjevu povedal Macron. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da je trojica v Moldavijo prišla z dvema sporočila. Prvo je, da država uživa močno evropsko podporo na njeni poti v EU: »Vrata v EU so odprta in v EU ste zelo dobrodošli. Moldavija je del evropske družine.«
Drugo sporočilo pa se je po Merzevih besedah nanašalo na evropsko podporo zagotavljanju moldavske svobode in varnosti. »Za Moskvo 27. avgust ni praznik svobode. Za Putina je razpad Sovjetske zveze velika geopolitična katastrofa. Moldavijo želi pritegniti nazaj v rusko vplivno območje,« je dejal Merz in spomnil, da prihaja do dnevnih hibridnih napadov na Moldavijo – cilji pa so tako na spletu kot v realnem življenju.
Prelomne volitve
Za 101 sedež v moldavskem parlamentu se bo na volitvah konec septembra potegovalo 21 strankarskih list. Favorit za zmago je ponovno stranka predsednice Maie Sandu, Stranka akcije in solidarnosti. Ta v sedanjem sklicu parlamenta zaseda 61 sedežev, na volitvah pa bi utegnila po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pasti na vsega 41 sedežev.
Parlamentarne volitve v Moldaviji bodo ključne za to, kakšno pot bo država ubrala naprej – ali bo z reformami še naprej zasledovala proevropsko pot ali pa bi se utegnila vrniti v rusko orbito. Vsi trije visoki gostje so zatrdili, da bodo še naprej pomagali Ukrajini na njeni evropski poti, tudi s tehnično pomočjo pošiljanja strokovnjakov, ki državi pomagajo pri pripravi ustreznih reform.
Če bodo te projekcije vzdržale, bo Stranki akcije in solidarnosti težje vladati. Kajti tesnejših vezi z Rusijo željan Domoljubni blok naj bi dobil 36 sedežev, Alternativni blok z nekdanjim predsedniškim protikandidatom Sandujeve Aleksandrom Stoianglom, prav tako naklonjen Rusiji, pa bi dobil 13 sedežev.
Oligarhov vpliv na volitve
Prebivalstvo v Moldaviji, katere ozemlje je de facto prikrajšano za samooklicano Pridnestrsko republiko s tamkaj nastanjenimi ruskimi vojaki, še goji nekaj proruskega sentimenta, podprtega s prorusko propagando in denarjem. Na lanskih predsedniških volitvah si je Sandujeva v drugem krogu zagotovila tesno zmago pred proruskim kandidatom, potem ko je v Rusiji živeči moldavski oligarh Ilan Šor kupoval glasove ljudi proti vpisu nepovratne moldavske poti v EU v ustavo. Referendumsko odločanje je bilo vzporedno s prvim krogom predsedniških volitev.
Ko so se ruski tanki leta 2022 zvalili v Ukrajino, je nevarnost podobnega scenarija obstajala tudi v Moldaviji, kjer je v samooklicani Pridnestrski republiki že nastanjena ruska vojska. Te grožnje se niso uresničile, toda Rusija ostaja aktivna v Moldaviji z dezinformacijsko kampanjo in kupovanjem glasov.
