Varnostne razmere v Evropi so zaradi nedavnega incidenta, ko je v poljski zračni prostor priletelo dvajset ruskih dronov, spet na preizkušnji. Bolj kot vojaške vaje Zahod 2025, ki jih spet uprizarjata Rusija in Belorusija, Evropo skrbi incident s cenenimi ruskimi droni iz pene in lesa, ki ga je mogoče razumeti kot zastraševanje članic Nata pa tudi preizkušanje reakcije Poljske in zavezništva. Sam incident v Natu še vedno preiskujejo, vendar pa je že jasno, da se število kršitev zračnega prostora zaveznic z ruskimi droni povečuje. Takšni incidenti so že doleteli Romunijo, Estonijo, Latvijo in Litvo. »Ne glede na to, ali je šlo za namerno ali nenamerno dejanje, bilo je nevarno in nesprejemljivo,« je poudaril generalni sekretar Nata Mark Rutte, ko je v petek predstavil dodatne obrambne ukrepe zavezništva na vzhodnem krilu Nata.
Še preden jih je predstavil, so v Kremlju sporočili, da je strah pred rusko-beloruskimi vojaškimi vajami odveč, prav tako so poskušali zmanjšati pomen prestreženih dronov v poljskem zračnem prostoru. Toda evropske članice in zveza Nato niso tvegale: Francija je na Poljsko poslala tri lovce rafal, patruljiranje v poljskem zračnem prostoru pa so s štirimi lovci eurofighter okrepile tudi nemške letalske sile. Okrepitve sta napovedali Danska (dva lovca F16) in Velika Britanija. Zveza Nato se je nato v petek odločila še, da okrepi svojo odvračalno vlogo vzdolž celotnega vzhodnega krila zavezništva.
V operacijo bo vključenih še več zmogljivosti zaveznic, tako zračna obramba kot obramba pred droni. Rutte je navedel prispevke Danske, Francije, Velike Britanije, Nemčije in drugih članic. Cilj je z večjo fleksibilnostjo zagotoviti še krepkejšo obrambo vzhodnega krila zavezništva. Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi Alexus Grynkewich je pojasnil, da bo z operacijo Vzhodna straža zagotovljena večja odvračalna drža zavezništva in obramba vseh zaveznic. Prav tako imajo pripravljene načrte za dodatno okrepitev tamkajšnjih obrambnih zmogljivosti, če bo potrebno, je še pojasnil Rutte.
Poziv k sankcijam
Nato je povsem jasno sporočal, da sredinega sedemurnega incidenta v poljskem zračnem prostoru ne bo jemal zlahka. Kar malce ga je sprva skušal minimalizirati ameriški predsednik Donald Trump z oceno, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor pomota. »Želimo si tudi, da bi bil napad z brezpilotnim letalom na Poljsko napaka. Vendar ni bil. In to vemo,« mu je odvrnil poljski premier Donald Tusk.
Trump že vrsto dni koleba, kako nadaljevati mirovni proces z Moskvo. V Kremlju so medtem zatrdili, da so pogajanja z Ukrajino zastala. Razen pogovorov med EU in ZDA o dodatnih sankcijah proti Rusiji je na diplomatskem parketu zavladalo zatišje. Da izgublja potrpljenje z Rusijo, je v petek vendarle priznal tudi Trump. Napovedal je, da bo treba ukrepati zelo odločno. Kot eno izmed možnosti, ki pa bo zahtevala evropsko sodelovanje, je navedel sankcije proti bankam in na izvoz nafte ter sekundarne carine. Prav k uvedbi carin na blago iz Kitajske in Indije je v petek partnerje v skupini G7 in Evropi pozvalo ameriško finančno ministrstvo. S sekundarnimi carinami naj bi ustavili nakupe ruske nafte, kar bi ošibilo ruski proračun, posledično pa tudi proizvodnjo orožja.
Do Trumpovih pripomb in napovedi finančnega ministrstva je prišlo potem, ko so v ZDA tako posamezni demokrati kot republikanci predsednika pozvali, naj Rusijo in Belorusijo razglasi za podpornici terorizma. Takšen predlog sta denimo zagovarjala republikanski senator Lindsey Graham in demokratski senator Richard Blumenthal. Oba sicer pozivata ameriškega predsednika tudi k sprejetju sankcij proti Rusiji, saj da je pristop »rdeče preproge za Putina« z Aljaske propadel.
Trumpovo popuščanje Lukašenku
Očitno pa vsaj za zdaj deluje drugi Trumpov poskus na vzhodu Evrope – zbliževanje z beloruskim režimom. Po junijski izpustitvi političnih zapornikov je Trump na predvečer skupnih vojaških vaj Rusije in Belorusije, ki sicer potekajo že vse od leta 2009, dosegel nov velik uspeh. Režim Aleksandra Lukašenka je po ameriškem posredovanju izpustil 52 političnih zapornikov različnih nacionalnosti. Beloruski režim si je za njihovo izpustitev izposloval ublažitev sankcij za letalskega prevoznika Belavio, ki mu bodo ZDA spet omočile servisiranje in nakup delov za njihova letala boeing. Prav tako naj bi Trump resno razmišljal o odprtju ameriškega veleposlaništva v Minsku.
Voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, ki je po nelegitimnih volitvah leta 2020 morala pobegniti iz Belorusije, je pozdravila izpustitev političnih zapornikov in se zahvalila predsedniku Trumpu pa tudi Evropski uniji, da ohranjata pritisk na režim v Minsku. »Osvoboditi je treba vse politične zapornike. To mora biti prvi korak k nacionalnemu dialogu, ki ga Belorusija tako zelo potrebuje,« je povedala.
