Predstavniki pakistanske vojske so povedali, da so tekom noči sestrelili 12 indijskih brezpilotni letal. Napad z brezpilotniki je zahteval eno civilno žrtev, ranjeni pa naj bi bili štirje pakistanski vojaki.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif je v nagovoru državljanom dejal, da so s sestrelitvijo petih indijskih letal in drona odgovorili na indijske letalske napade, in tudi, da bo Indija še plačala za svojo “napako”.
Po njegovih besedah so se spopadi ob tako imenovani "črti nadzora", ki deli Kašmir na indijsko in pakistansko polovico, začeli uro po nočnih letalskih napadih in se od takrat nadaljujejo brez prekinitve.
Indijsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so ponoči indijske oborožene sile napadle položaje pakistanske protizračne obrambe, a ni pojasnilo ali je ta napad vključeval brezpilotna letala. Na njihovem delu Kašmirja je sicer zaradi topniškega obstreljevanja umrlo vsaj 15 civilistov. Koliko jih je umrlo na pakistanski strani, ni znano, prav tako pa obe strani molčita o morebitnih vojaških izgubah.
Zaprta letališča
Spopadi močno vplivajo tudi na civilno življenje v notranjosti obeh sprtih držav. Indijske oblasti so zaradi razmer do sobote zaprle več kot 20 letališč na severu države, v zadnjem dnevu pa so odpovedali več kot 400 letov.
Indija je zaradi vojaških vaj v Radžastanu zaprla tudi večji del zračnega prostora ob meji s Pakistanom.
Letalski promet med državama je že pred zadnjo eskalacijo prenehal delovati, državna meja ostaja zaprta. Zaradi vse hujših spopadov se iz obmejnih območij umikajo številni civilisti, kar dodatno poglablja humanitarno krizo v regiji.
Občutljiva notranjepolitična situacija v Pakistanu
Merjenje moči z Indijo je v Pakistanu prekinilo politično krizo, ki traja že od leta 2023, ko je bil z glasovanjem o nezaupnici odstavljen premier Imran Khan.
Odstavitev Khana je bila splošno videna kot posledica njegovega spora s pakistansko vojsko, ki je že desetletja eden najmočnejših političnih in ekonomskih igralcev v tej državi. Khan je bil nato obtožen več nepravilnosti, lani pa je bil obsojen na deset let zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti. Khanovo aretacijo so spremljale ogromne množične demonstracije, ki so bile usmerjene ne le proti vladi, ampak tudi proti vojski, ki jo Khanovi nasprotniki vidijo kot resnično odločevalko, premier Šarif pa je v njihovih očeh le lutka vojaškega vrha. Khan kljub obsodbi ostaja z naskokom najbolj priljubljen politik v Pakistanu.
Kot so izpostavili nekateri poznavalci pakistanske politike, je podpora vojaškim operacijam proti Indiji med pakistanskim prebivalstvom opazno nižja kot v prejšnjih podobnih situacijah leta 2016 in 2019. Nekdanji pakistanski veleposlanik v ZDA Husain Haqqani je za BBC povedal, da so napetosti z Indijo še povečale že tako močno načet ugled pakistanske vojske.
Številni analitiki pričakujejo, da se bo Pakistan prav zaradi pričakovanj lastne javnosti še dodatno vojaško odzval na indijske napade.
Hkrati je jasno, da je Pakistan vojaško šibkejši in si težko privošči obsežen spopad z zahodno sosedo. Možnosti pakistanske vojske, da bi se postavila po robu Indiji, otežuje tudi dejstvo, da je soočena z vse bolj aktivnim uporniškim gibanjem v Baločistanu, ki leži na zahodu države, in nestabilnimi varnostnimi razmerami na meji z Afganistanom.
Znanih več podrobnosti o sredinih letalskih napadih
Indija je razkrila dodatne informacije o napadih v Pakistanu. Indija trdi, da je napadla cilje na devetih lokacijah, medtem ko Pakistan govori le o šestih. Po podatkih Islamabada je v teh napadih umrlo 31 ljudi.
Po besedah Delhija so bile tarče napadov oporišča terorističnih organizacij, ki jih po njihovih podatkih podpira pakistanska vojska oziroma njena obveščevalna služba. Predstavniki indijske vlade so povedali, da se niso odzvali le na terorističen napad, ki se je zgodil v Pahalgamu pred dvema tednoma, ampak so nekatere skupine napadli tudi preventivno, saj naj bi po njihovih obveščevalnih podatkih načrtovali nove napade.
Cilj so bila oporišča treh terorističnih organizacij: Laškar-e-Taiba, Džaiš-e-Mohamed in Hizbul Mudžahedin.
Skupina, povezana z Laškar-e-Taiba, je na svoji spletni strani najprej prevzela odgovornost za teroristični napad v Pahalgamu, ki je bil povod za nedavno zaostrovanje napetosti, a so pozneje za to objavo okrivili hekerski napad.
Džaiš-e-Mohamed je leta 2019 prevzela odgovornost za teroristični napad na avtobus indijskih vojakov, v katerem je umrlo 46 ljudi. Ta napad je bil povod za zadnjo epizodo spopadov med Indijo in Pakistanom. Hizbul Mudžahedin je trenutno najšibkejša izmed napadenih skupin, a je konec devetdesetih let v času vrhunca upora proti indijski oblasti v Kašmirju veljala za najmočnejšo.
Za vse tri skupine Indija trdi, da prejemajo izdatno pomoč s strani Pakistana. Islamistične teroristične skupine se praviloma zavzemajo za priključitev indijskega dela Kašmirja Pakistanu, medtem ko se kašmirske organizacije večinoma zavzemajo za lastno samostojnost.
Vloga ZDA
Čeprav so ZDA izrazile upanje, da se spopadi med Indijo in Pakistanom umirijo, uradni Washington ni obsodil indijskih napadov.
V preteklosti so se napetosti med Indijo in Pakistanom pogosto umirile po diplomatskih pritiskih ZDA. A zavezništva ZDA v regiji so se v zadnjih letih močno spremenila. Pakistan je bil namreč ključni partner ZDA v vojni v Afganistanu. To sodelovanje je velikokrat potekalo s stisnjenimi zobmi, saj so deli pakistanskega varnostnega aparata ohranjali tesne stike s talibani, hkrati pa so ZDA potrebovale sodelovanje Pakistana za ohranjanje logistične podpore svojim silam v Afganistanu.
Zaradi vedno večje usmerjenosti v konfrontacijo s Kitajsko so ZDA v zadnjem desetletju močno okrepile zavezništvo z Indijo. Še posebej pod indijskim premierjem Narendrom Modijem se je tako simpatija Washingtona praktično zamenjala. Če so med hladno vojno ZDA večkrat podpirale Pakistan proti Indiji, so zdaj Američani bližje Delhiju. To je še bolj izrazito v novi administraciji Donalda Trumpa, ki je bolj naklonjena Imranu Khanu.
