Na volitvah 1. junija je Nawrocki zmagal s 50,98 odstotka glasov. Kot kandidat glavne opozicijske stranke Zakon in pravičnost je že pred izvolitvijo napovedal, da namerava biti trn v peti poljskega premierja Donalda Tuska.
Za akademskega zgodovinarja in političnega novinca ima Nawrocki širok nabor bizarnih afer. Polemike segajo od njegovega alter ega, pisca kriminalnih romanov, do obtožb o vpletenosti v organizirani kriminal, prostitucijo in izkoriščanje ostarelih.
Preiskava stanovanja
Glavna predvolilna afera Nawrockega je povezana z njegovim drugim in do pred kratkim skrivnim stanovanjem v Gdansku na severu države. Sporen naj bi bil način, kako je Nawrocki prišel do prebivališča, katerega lastništvo je priznal šele po tem, ko so ga z dokazi soočili mediji. Primer zdaj preiskuje poljsko tožilstvo.
Prejšnji lastnik stanovanja je bil namreč starejši moški, ki je v policijskih dokumentih za zdaj imenovan zgolj kot Jerzy Ż. Ta naj bi stanovanje predal Nawrockemu v zameno za obljubo o dosmrtni »skrbi in pomoči v vsakdanjem življenju«. A se je Jerzy Ż. znašel v domu za ostarele.
Nawrocki vztraja, da ni storil ničesar narobe in je ravnal v dobri veri. »Imam številne priče, ki lahko potrdijo, da sem gospodu Jerzyju ponudil pomoč – podpiral sem ga finančno in mu tudi drugače pomagal. Med potovanji v tujino so za to skrbeli moji sodelavci in sodelavke,« je dejal Nawrocki v intervjuju za platformo Wirtualna Polska.
Primer je še dodatno zapleten, saj naj bi po poročanju poljskih medijev Jerzyja Ż. leta 2011 zaprli zaradi spolnega napada. Gre za čas tik pred obdobjem, ki ga preiskuje policija. Za prenos lastništva stanovanja naj bi se namreč Nawrocki in Jerzy dogovorila med letoma 2012 in 2017.
Čeprav mu zaradi goljufije grozi od šest mesecev do osem let zapora, Nawrocki ni v neposredni nevarnosti. Kot vodja države je odgovoren samo državnemu sodišču, posebnemu sodišču za najvišje uradnike, ima pa imuniteto v postopkih pred kazenskimi sodišči.
Obtožba o zvodništvu
Druga resna obtožba proti novemu poljskemu predsedniku je, da je bil vpleten v zvodništvo v luksuznem hotelu v Sopotu, letovišču ob Baltskem morju. Tudi to trditev je Nawrocki odločno zanikal, ko so ga zaradi nje napadali liberalni politični nasprotniki.
Zgodba se je prvič pojavila maja na Onetu, enem glavnih poljskih novičarskih portalov, ki je zbral pričevanja, da je Nawrocki za goste hotela skrbel tudi s prostitutkami, zadolžen pa je bil za varnost.
Po poročilu Oneta je članica parlamenta iz vladajoče stranke Državljanska koalicija Agnieszka Pomaska resničnost navedb potrdila na televiziji. »Po mojem vedenju so vse informacije, ki so jih zbrali v članku na Onetu, preprosto resnične,« je povedala za TVN24.
Nawrocki je Onet zaradi zgodbe tožil. Kljub temu njegovi kritiki poudarjajo, da tega ni storil v posebnem nujnem sodnem postopku, ki ga zakonodaja omogoča ob volitvah. Reševanje primera bo zato verjetno trajalo mesece, če ne leta.
Na vprašanje Wirtualne Polske, ali so obtožbe torej lažne, je Nawrocki odgovoril: »Absolutno. Gre za obrekovanje. V hotelu so gostili vse od Vladimirja Putina do političnih elit in glasbenih zvezd, ki so nastopale na festivalu Sopot. Kaj gostje počnejo za zabavo, je njihova stvar – s tem nisem imel ničesar. Moja naloga je bila zagotavljati varnost in zaščito.«
Nogometno huliganstvo
Nawrocki je priznal, da je leta 2009, ko je bil star 26 let in je ravno začel delati na Inštitutu za narodni spomin, državni agenciji, ki spremlja nacistične in komunistične zločine proti Poljakom, sodeloval v pretepu med huligani rivalskih nogometnih klubov iz Gdanska in Poznanja.
Pretep, ki ga je navdušeni borec Nawrocki imenoval »sparring«, je preiskovala policija, saj je imelo več vpletenih dolge policijske kartoteke.
»Ko sem se s kom zboksal – poudarjam, vedno z voljnimi udeleženci –, nisem nikoli preverjal ozadja ali zahteval njihove kazenske evidence. Povsem mogoče je, da so nekateri od njih storili kaj slabega,« je dejal Nawrocki v intervjuju za portal Wirtualna Polska. Kasneje je vendarle priznal, da je med kampanjo pretiraval, ko je pretepe označil za »plemenite«.
Življenje v hotelu
Naslednja obtožba se nanaša na njegovo osebno uporabo sobe v hotelu, ki je sicer v lasti Muzeja druge svetovne vojne v Gdansku, kjer je bil direktor med letoma 2017 in 2021.
Po poročanju poljskih medijev je Nawrocki kot direktor tam pol leta bival v luksuznem apartmaju kljub temu, da je živel le pet kilometrov stran. Bivanja naj ne bi plačal sam, ampak je stroške kril muzej. Če bi apartma oddajali po tržnih cenah, bi po podatkih časopisa Gazeta Wyborcza račun znašal 28.000 evrov.
Nawrocki zanika, da je muzejsko stanovanje naredil za svoj drugi dom, in vztraja, da je tam bival med karanteno zaradi koronavirusa ter da je stanovanje uporabljal tudi za uradne sestanke z domačimi in tujimi gosti. Tožilstvo je februarja sprožilo preiskavo, ki še poteka.
Izginulo muzejsko gradivo
Še ena preiskava, ki se nanaša na čas direktorovanja Nawrockega, čeprav za zdaj ne zadeva njega osebno, je izginotje 8000 albumov zgodovinskega gradiva z glavne razstave muzeja. Albumi so izginili iz muzejskega skladišča med aprilom in junijem 2020. Trenutno vodstvo muzeja trdi, da so bili predmeti uničeni, kar je povzročilo finančno škodo v višini okoli 50.000 evrov.
Alter ego pisca kriminalk
Najbolj nenavaden, a ne nujno kazniv pa je škandal, povezan z njegovo skrivno pisateljsko kariero. Pod psevdonimom Tadeusz Batyr je namreč izdal kriminalistični roman, ki govori o poljskem kriminalnem podzemlju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem o zgodbi legendarnega poljskega gangsterja iz Gdanska Nikodema Skotarczaka - Nikosa.
Zgodba je prišla na dan, ko je »raziskovalec organiziranega kriminala« Batyr na televiziji nastopil s spremenjenim glasom in zakritim obrazom, domnevno zaradi svoje varnosti, ter hvalil novo zgodovinsko knjigo takrat še zgolj zgodovinarja Karola Nawrockega.
Kmalu se je izkazalo, da je Batyr pravzaprav sam Nawrocki. Tadeusz je namreč drugo ime Nawrockega, Batyr pa pomeni bojevnik v več turških jezikih.
Nawrocki se je branil z besedami: »Literarni psevdonimi niso nič novega v poljskem novinarstvu, literaturi in akademiji.« Vseeno pa je zanimivo, da je Nawrockemu očitno med vodenjem ene največjih poljskih kulturnih institucij uspelo najti čas tudi za pisanje kriminalk.
