Šesto zbirno poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je bilo objavljeno v začetku tega tedna, prinaša številna mračna sporočila. »Človeštvo je na tankem ledu – in ta led se hitro topi,« je objavo poročila pospremil generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres, samo poročilo pa je označil kar za »vodnik za preživetje človeštva«.
Avtorji šestega zbirnega poročila medvladnega odbora, ki deluje v okviru ZN, namreč ugotavljajo, da uničujoče posledice podnebnih sprememb nastajajo še hitreje, kot se je sprva pričakovalo. Povprečna svetovna temperatura se je glede na predindustrijsko dobo že dvignila za 1,1 stopinje Celzija in se pospešeno dviguje še naprej. To je že povzročilo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki imajo vse bolj nevarne posledice za naravo in ljudi v vseh regijah sveta. Še posebej pa so danes posledicam podnebnih sprememb izpostavljeni tisti, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam. »Skoraj polovica svetovnega prebivalstva živi na območjih, ki so zelo dovzetna za podnebne spremembe. V zadnjem desetletju je bilo število smrtnih žrtev zaradi poplav, suš in neurij v zelo ranljivih regijah 15-krat večje,« je opozorila ena od avtoric poročila Aditi Mukherdži.
Poleg tega podnebni strokovnjaki ugotavljajo celo, da naj bi svet mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo dosegel že v prvi polovici prihodnjega desetletja, kar je prej, kot se je prvotno pričakovalo. To bo po ocenah strokovnjakov še povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti. Prihodnje generacije bodo tako v treh ali štirih desetletjih na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna – tudi če se bodo izpusti toplogrednih plinov hitro zmanjšali. »Najtoplejša leta, ki smo jih doživeli doslej, bodo čez eno generacijo med najhladnejšimi,« je povzela klimatologinja in vodilna avtorica svetovalnega odbora ZN za podnebje Friederike Otto.
Rešitve imamo – manjka le (politična) volja
Objavo šestega zbirnega poročila so kljub temu pospremila tudi številna spodbudna sporočila o tem, da turobne napovedi ne smejo biti razlog za predajo, ampak za hitrejše ukrepanje. Podnebni strokovnjaki v poročilu ugotavljajo, da upanje za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija – kar je meja, ki bi pomenila dramatično povečanje tveganj pomanjkanja hrane, vode, smrtonosnih ekstremnih vremenskih pojavov ter drugih kriz in konfliktov – ostaja, vendar le, če začnejo vlade ukrepati nemudoma. Pri tem bi morale predvsem močno zmanjšati uporabo fosilnih goriv, ki segrevajo ozračje, torej premoga, nafte in plina. »Omejitev dviga povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija je še vedno dosegljiva, vendar je za to potreben velik skok v podnebnih ukrepih. To poročilo je jasen poziv, naj prizadevanja za podnebje močno pospešijo vse države in vsi sektorji,« je v svojem nagovoru poudaril Guterres. Tako imenovane razvite države – torej tudi Slovenijo – ki so si zastavile cilj postati ogljično nevtralne do leta 2050, je ob tem pozval, naj svoje aktivnosti pospešijo in ogljično nevtralnost dosežejo čim bliže letu 2040.
Podobna sporočila o nujnosti ukrepanja po objavi poročila prihajajo tudi iz nevladnih vrst. »Ne čakamo na čudeže. Imamo vse potrebne rešitve za prepolovitev emisij v tem desetletju,« je poudarila strokovnjakinja za globalno podnebno politiko iz Greenpeace International Tracy Carty in dodala, da do tja ne bomo prišli, če se ne bomo odrekli podnebno uničujočim fosilnim gorivom. »Dogovor o pravičnem in hitrem opuščanju premoga, nafte in plina mora biti prva prednostna naloga vlad. Vlade morajo od onesnaževalcev zahtevati plačilo za škodo, povzročeno državam in skupnostim, ki so najmanj odgovorne za podnebno krizo,« je še poudarila.
