V nizozemskem Haagu se v torek z uradno večerjo začenja dvodnevni vrh zveze Nato. Srečanje voditeljev 32 držav članic bo šlo v zgodovino po dogovoru o postopnem znatnem dvigu vlaganj v obrambo zaradi ocen o vse slabših varnostnih razmerah v svetu in Evropi na čelu z rusko grožnjo. Članice so pred začetkom vrha napovedale soglasje o dvigu sredstev za obrambo s sedanjih dveh odstotkov na pet odstotkov BDP, kar je predvsem posledica zahtev Združenih držav in svaril predsednika Trumpa, da Amerika ne bo zagotavljala varnosti državam, ki same ne vlagajo dovolj v lastno obrambo, ter ocen o vse večji ruski grožnji. O tem je bilo v zadnjih dneh sicer nekaj javnih polemik. Španija trdi, da si je izborila izjemo, ameriški predsednik pa namiguje, da bodo ZDA tudi izvzete.
Ob tem voditelje čakajo še druga varnostna vprašanja na čelu z vojno v Ukrajini, ki ji bodo po trditvah generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja izrazili polno podporo, da ostane bojno pripravljena in usposobljena. Neizogibno bo tema vrha ameriški bombni napad na Iran, kar je bilo vidno že ob Ruttejevi tiskovni konferenci pred začetkom vrha, ko je o tem dobil kopico vprašanj. Nekajkrat je izpostavil, da se »absolutno ne strinja«, da bi ZDA z napadom kršile mednarodno pravo. Po njegovem je bistveno, da se Iran ne dokoplje do jedrskega orožja.
Vreča, ki ne prenese vsega
Dvig sredstev za obrambo s sedanjih dveh na pet odstotkov BDP do leta 2035 predstavlja »kvantni skok«, je v ponedeljek dejal Rutte, dodal pa, da to zahtevajo spremenjene varnostne okoliščine. »Grožnje so mnogo mnogo večje, kot so bile,« je dejal in v prvi vrsti omenil Rusijo, sklicujoč se na ocene več obveščevalnih služb, da Moskva deluje v smeri mogočega napada na ozemlje zveze Nato ne takoj, pač pa v treh, petih ali sedmih letih. »Če se ne pripravimo, lahko uspešno napade,« je dejal, zato so cilji zmogljivosti, določeni za vsako članico posebej, namenjeni doseganju učinkovite obrambe »vsake pedi ozemlja Nata«.
Ameriški predsednik Trump je že nekaj časa govoril o potrebi po dvigu sredstev za obrambo na pet odstotkov. Sprva se je zdelo, da morda pretirava, saj bo to po pričakovanjih poznavalcev velik izziv za javne finance mnogih držav. Toda številka je obveljala. So jo pa vendarle nekoliko omilili. Države naj bi strogo za obrambo oziroma orožje in opremo, denimo tanke, letala, mornarico, porabile 3,5 odstotka BDP, 1,5 odstotka pa za projekte, ki so povezani z vojsko, a niso nujno samo vojaški.
Filozofijo je v pogovoru z novinarji pred začetkom vrha pojasnil ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker: »Lahko imamo najboljše tanke na svetu, toda če jih ne morete spraviti na fronto, ker ceste, mostovi ali železnica ne prenesejo njihove teže, so očitno brez vrednosti.« Dodal pa je, da 1,5 odstotka za projekte, povezane z vojsko, »ni vreča, v katero lahko vsakdo vrže, kar se mu zahoče, ampak gre za bistvene stvari, kot so infrastruktura, ki omogoča vojski mobilnost«.
Semantika za domačo rabo
Vseeno ostaja vprašanje, koliko članic bo pet odstotkov za obrambo potrdilo samo načeloma zavoljo enotnosti zavezništva, doma pa imelo drugačne račune. Najbolj izstopajoč primer je te dni Španija, ker je premier Pedro Sanchez vztrajal, da je številka previsoka. To je počel predvsem zaradi ohranjanja svoje vladajoče koalicije, saj je leva stranka Sumar odločno proti visokemu dvigu izdatkov. Potem so v Natu spremenili besedilo, ki zdaj Sanchezu omogoča razlago, da Španija ni zavezana petim odstotkom. Gre sicer bolj za semantiko, besedi »zavezujemo se« so namreč spremenili v »zaveznice se zavezujejo«. Španija trdi, da lahko svoje obveze, ki izhajajo iz specifičnih ciljev zmogljivosti za vsako državo posebej, doseže s sredstvi v višini 2,1 odstotka BDP. Rutte je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bo vmesni pregled leta 2029 pokazal, da bo potrebovala 3,5 odstotka BDP.
Interpretacija Španije pušča odprto vprašanje, ali lahko po enaki razlagi posežejo tudi druge članice, ki niso naklonjene petim odstotkom. Tudi Slovenija računa, da tako visok odstotek na koncu morda ne bo potreben. Premier Robert Golob je v ponedeljek dejal, da bo Slovenija letos za obrambne namene namenila dva odstotka BDP, prihodnje leto 2,2 odstotka, nato vsako leto postopno dodatnih 0,2 odstotka več. »Leta 2029 bo opravljen pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati povečevanje izdatkov,« je dodal.
Tisoče več tankov in oklepnikov
Rutte ob tem pravi, da so ključni zmogljivostni cilji za vsako državo posebej in za raven zavezništva nasploh. Gre sicer za pretežno zaupne dokumente, rekel pa je, da bo zavezništvo popeterilo vlaganja v zmogljivosti zračne obrambe, kjer se mora okrepiti tudi Slovenija, imeti mora tisoče več tankov in oklepnikov ter zagotoviti milijone dodatnih topniških in drugih izstrelkov. Dodani izziv je pripraviti zaspalo evropsko industrijo, da bo pripravljena vse to narediti, kar bo proces, ki ne bo mogel biti končan čez noč.
