Na drugem vrhu Nata po začetku vojne v Ukrajini bo zavezništvo spremenilo raven obrambnih izdatkov in Ukrajini predvidoma olajšalo pristopanje v organizacijo, a šele po koncu vojne.
Voditelji članic Nata v litovski Vilni začenjajo dvodnevni vrh Nata, na katerem bodo predvidoma spremenili pristopni postopek včlanjevanja Ukrajine v zavezništvo, čeprav uradnega vabila Ukrajini naj ne bi izrekli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred prihodom na vrh Nata v Vilni dejal, da bi bilo absurdno, če Ukrajina ne bi dobila povabila v zavezništvo. Terjal je jasnejši načrt ukrajinskega pridruževanja, tega pa naj bi država dobila tudi zato, ker ščiti Evropo pred rusko agresijo. Po njegovi oceni bi namreč negotovost glede članstva Ukrajine v Natu dala Rusiji »motivacijo za nadaljevanje terorizma«.
»Pričakujem, da bodo zavezniki poslali jasno, enotno in pozitivno sporočilo o poti Ukrajine k članstvu,« je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Sam je sicer predlagal spremembo pristopnega postopka za Ukrajino, tako da bi namesto dveh korakov Ukrajina morala storiti zgolj še enega. Podrobnosti tega so članice še usklajevala. Estonska premierka Kaja Kallas pa je denimo dejala, da Ukrajina že sedaj zaradi dobav zahodnega orožja izpolnjuje pogoje interoperabilnosti. Eden izmed politični ukrepov za večjo težo Ukrajine v predpristopni fazi v Nato bo tudi vzpostavitev Sveta Nato-Ukrajina.
Slovensko stališče, podobno kot od številih drugih držav v Natu, je da Ukrajina postane članica šele po koncu vojne. »Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, takrat lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu,« je dejal premier Golob po poročanju STA. Pojasnil je še, da so članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal.
Švedska pred vstopom v Nato, Kremelj napoveduje protiukrepe
Vrh se je sicer razbremenjen vprašanja, ali bo Švedska vendarle dobila zeleno luč Turčije za dokončen vstop v zavezništvo. Po včerajšnjem večernem preboju – del dogovora poleg oblikovanja skupnega turško-švedskega sveta za pregon organiziranega kriminala in terorizma očitno zavzema tudi obnovitev postopkov za zadržano prodajo lovcev F-16 Turčiji v ameriškem kongresu – naj bi že v naslednjih dneh turški parlament ratificiral pristopne protokole Švedske. Prav tako so iz Budimpešte, ki je švedsko članstvo blokirala zaradi nezadovoljstvo švedske kritike nad stanjem človekovih pravic na Madžarskem, sporočili, da je ratifikacija zgolj še tehnično vprašanje.
Iz Kremlja so se medtem na skorajšnjo pridružitev Švedske v Nato odzvali kljubovalno, podobno kot so to storili ob vstopu Finske. Rusija bo sprejela »ustrezne« in pravočasne ukrepe kot odziv na morebitni pristop Švedske in Ukrajine v vojaško zvezo Nato, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Zaščitili bomo svoje legitimne varnostne interese,« je povedal.
Novi obrambni izdatki
Na vrhu bodo sicer sprejeli tudi odločitev glede povečanja obrambnih izdatkov. Poslej cilj ne bo, da bi dosegle 2 odstotka BDP za obrambne izdatke, temveč bi dva odstotka BDP predstavljalo minimum izdatkov za obrambo na letni ravni držav članic. Nemški kancler Olaf Scholz je denimo napovedal, da bo njegova država že naslednje leto dosegla dva odstotka BDP, romunski predsednik Klaus Iohannis pa je dejal, da bi njegova država, ki sicer sodi med tiste, ki namenjajo večji delež za obrambo, lahko svojih aktualnih 2,5 odstotkov BDP v te namene še povečala.
