Vrh, ki se je vrtel okoli denarja

Dolgo časa, od prve izvolitve leta 2017, je ameriški predsednik Donald Trump zahteval, da Kanada in evropske zaveznice v Natu dvignejo vlaganja v obrambo. Vmes se je zgodila ruska agresija na Ukrajino, Trump je žugal z odtegnitvijo podpore premalo ambicioznim plačnikom in v sredo se je v Haagu zgodilo, kar se je še nedolgo tega zdelo nepredstavljivo. Vseh 32 držav se je v sklepni izjavi strinjalo, da bodo do leta 2035 za obrambo namenile pet odstotkov BDP.

»Zaveznice, združene v soočenju z resnimi varnostnimi grožnjami in izzivi, zlasti z dolgoročno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja za evroatlantsko varnost, in nenehno grožnjo terorizma, se zavezujejo, da bodo vlaganja v ključne obrambne potrebe ter obrambne in varnostne izdatke do leta 2035 povečale na 5 odstotkov BDP,« piše v nenavadno kratki sklepni izjavi vrha, ki ima samo pet točk. V njej še piše, da bodo zaveznice strogo za obrambo namenile 3,5 odstotka BDP, za projekte, povezane z obrambo, pa še 1,5 odstotka BDP. Članice bodo morale pripraviti letna poročila, Nato pa bo vmesni pregled opravil leta 2029 (sicer v prvem letu po odhodu Trumpa iz Bele hiše).

Ni nepomembno, da v sklepni izjavi potrjujejo tudi zavezanost 5. členu severnoatlantske pogodbe, ki govori o kolektivni obrambi in o tem, da je napad na eno članico napad na vse. Trump je pred prihodom na vrh odmevno dejal, da je mogoče ta člen razumeti tako ali drugače, zato je moral Rutte ves čas zasedanja odgovarjati na vprašanja o ameriški zavezanosti kolektivni obrambi. Rutte je odgovarjal, da je že ničkolikokrat ponovil, da je ta neomajna in da bi se morda na to temo lahko pogovarjali tudi o ostalih 32 državah.

Še ena točka sklepne deklaracije je namenjena krepitvi sodelovanja obrambne industrije in umikanju trgovinskih ovir na tem področju.

Rutte je veliko laskal

Trump je dvig sredstev za obrambo na pet odstotkov označil za »monumentalno zmago« za ZDA, ker da namenjajo za obrambo levji delež in več kot druge – nominalno gledano približno dve tretjini vseh sredstev, je dejal. Rutte mu je polaskal, da se brez njega to ne bi nikoli zgodilo in da so druge članice od njegove izvolitve leta 2017 že dvignile izdatke za dodanih tisoč milijard dolarjev, vse pa bodo do konca letošnjega leta za obrambo odmerile dva odstotka BDP, kar je sicer cilj izpred mnogih let. Še dodatne tisoče milijard pa bo šlo za obrambo in povezane projekte, ko bodo do leta 2035 članice izpolnile sedanje zaveze, je dejal Rutte, ki je Trumpa hvalil tudi zaradi napada na Iran ter se očitno zelo trudil, da bi vrh uspel in da ameriški predsednik ne bi morda pokazal svoje muhaste narave ali predčasno odšel, kot se je zgodilo na nedavnem vrhu skupine G7. Tudi zato naj bi bil tokratni vrh kratek, skupno zasedanje voditeljev v severnoatlantskem svetu je bilo samo eno in je trajalo dve uri in pol, ves vrh voditeljev pa skupno le kak dan.

Rutte je bil zaradi svojega odnosa deležen nekaterih kritik, da je preblizu ameriškemu predsedniku. Prvo vprašanje, ki ga je dobil na novinarski konferenci, pa se je glasilo, ali morda sebe ne ponižuje in deluje šibko. Rutte, politik z dolgo kilometrino, je to mirno zanikal.

Španija se je izpostavila

Edina država, ki je jasno povedala, da se ne namerava držati zavez o petih odstotkih BDP za obrambo, je bila Španija. Premier Pedro Sanchez, ki tako doma rešuje svojo koalicijo, meni, da sklepna izjava pušča dovolj manevrskega prostora in da bo država svoje zaveze izpolnila že s sredstvi v višini dobrih dveh odstotkov BDP. Trump se je na to odzval ostro. »Španija ravna grozno. So močno gospodarstvo. In edina država, ki ne plačuje,« je rekel in napovedal, da bo poskrbel, da bo s trgovinskim dogovorom dosegel, da bodo plačali dvakrat več. Očitno je meril na carine. ZDA se o tem sicer pogajajo z EU kot celoto, bi pa lahko poskrbele, da bi bili na piki španski izdelki. Rok za trgovinski dogovor EU in ZDA pred uvedbo ameriških carin se izteče čez dva tedna.