V Bruslju se danes začenja redni junijski vrh voditeljev Evropske unije, na katerem bodo v ospredju ekonomska in globalna varnostna vprašanja, od bližnjevzhodnih do Ukrajine, ter njihov vpliv na staro celino, pa tudi ekonomske oziroma trgovinske teme. Razprava bo namenjena cilju »doseganja bolj avtonomne Evrope ter zagotavljanja, da bo Evropska unija učinkovit, predvidljiv in zanesljiv globalni igralec«, je pred zasedanjem dejal predsednik evropskega sveta Antonio Costa, ki bo vodil vrh. Dejal je, da ga bo poskusil končati v enem dnevu, glede na vrsto tem pa ne bi bilo presenečenje, če bi se zavlekel v petek. Na dnevnem redu so še evropska obramba in varnost, migracije, pripravljenost in notranja varnost.
Razpravljali bodo tudi s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim ter govorili o nadaljnji podpori Ukrajini, zagotovitvi »trajnega in pravičnega miru« ter pristopanju Ukrajine k EU. Voditelji imajo pred seboj predlog že 18. svežnja sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju. EU želi rusko vojaško moč oslabiti tudi z opustitvijo uvoza ruskih fosilnih goriv. Evropska komisija je pravno podlago za popolno prepoved uvoza ruskega plina z letom 2028 predstavila pretekli teden.
Rusija je sicer te dni obrnila ploščo glede ukrajinskega članstva v sedemindvajseterici. Medtem ko je v preteklosti sporočala, da je to ne moti, v nasprotju z vstopom v zvezo Nato, je namestnik sveta za nacionalno varnost in nekdanji premier Dmitrij Medvedjev sporočil: »Bruselj je danes resnični sovražnik Rusije. V sedanji izkrivljeni obliki ni Evropska unija za nas nič manjša grožnja kot severnoatlantsko zavezništvo … vsaj dokler ne spremeni odnosa do nas. Zato je tako imenovana ideja Ukrajine v EU nevarna za našo državo.«
Iz kabineta premierja Roberta Goloba, ki v Bruselj potuje z vrha zveze Nato v Haagu, so sporočili, bo evropski svet razpravljal tudi o aktualnih razmerah na zahodnem Balkanu ter migracijah s poudarkom na učinkovitejšem sistemu EU na področju vračanja.
O izraelskem kršenju sporazuma
Pričakovati je, da bo ena glavnih tem Iran, potem ko so ZDA po burnih dogodkih zadnjih dveh tednov dosegle premirje med Izraelom in Teheranom. Prav tako bodo tema razmere v Gazi, kjer je položaj obupen, vrstijo se številne kritike na razdeljevanje humanitarne pomoči, v posredovanjih izraelske vojske je bilo ubitih več sto ljudi, ki so prišli po hrano. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sicer dejal, da so dosegli »velik napredek« glede Gaze, več pa o tem ni povedal.
»Izrael mora v celoti upoštevati mednarodno pravo in svoje mednarodne obveznosti,« je v pismu voditeljem zapisal Costa. Napovedal je, da bodo ocenili vse možnosti, ki jih ima EU na razpolago na tem področju. Ena od teh je pregled izvajanja pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ureja predvsem trgovinske odnose med stranema. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov sporočila, da Izrael krši drugi člen sporazuma, ki določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic. Izpostavila je, da namen ni kaznovanje Izraela, ampak konkretno izboljšanje razmer za ljudi v Gazi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozvala EU, da se po pregledu poenoti glede tega, da Izrael krši zaveze iz 2. člena sporazuma. Premier Golob pa je že prejšnji teden dejal, da voditelji v primeru, da Izrael krši mednarodno humanitarno pravo, »nimajo druge izbire kot da suspendirajo sporazum«. Po navedbah virov pri EU sicer na tokratnem zasedanju voditeljev ni pričakovati odločitev.
Kmalu srečanje o carinah
Na vrhu bodo voditelji članic zavezništva po napovedih potrdili dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), o čemer bodo nato na vrhu EU v Bruslju govorili v okviru razprave o krepitvi evropske varnosti in obrambe.
Krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva na splošno bo tudi sicer na dnevnem redu zasedanja evropskega sveta. Nanjo močno vpliva trgovinska vojna, ki jo je z uvedbo carin na uvoz velike večine blaga v ZDA sprožil ameriški predsednik. Voditelji se bodo sestali dva tedna pred iztekom trimesečnega roka, ki ga je Trump postavil za sklenitev dogovorov o carinah, tudi z EU.
