Današnjega sicer rednega vrha EU-zahodni Balkan se bodo udeležili voditelji vseh šestih zahodnobalkanskih držav, ki so v različnih fazah pristopnega procesa k Evropski uniji. Udeležba vseh je bila negotova vse do včeraj. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, albanski premier Edi Rama in severnomakedonski predsednik vlade Dmitar Kovačevski so namreč razmišljali o bojkotu vrha zaradi frustracij, ker se pridružitveni proces za njihove države ne premakne naprej. Vendarle si je trojica, ki se je doslej vključila v pobudo Odprti Balkan, slednjič premislila. Na vrhu bodo nastopili skupaj in tako potrdili svojo zavezanost evropski poti Srbije, Severne Makedonije in Albanije, so sporočili.
Brez pričakovanj večjih premikov
Vrh je namenjen pregledu evropske perspektive balkanskih držav v Evropski uniji, potekal pa bo le nekaj ur pred vrhom voditeljev Evropske unije, ki bodo na njem predvidoma potrdili status kandidatk za članstvo Ukrajini in Moldaviji. Medtem ko bosta Kijev in Kišinjev lahko zadovoljna s to simbolno gesto podpore v luči ruske agresije v Ukrajini, pa so v preteklih dneh evropski voditelji zagotavljali, da to še ne bo pomenilo, da bosta državi tudi po hitri poti postali polnopravni članici EU.
Premier Robert Golob bo na vrhu predstavil slovensko pobudo – podpirata jo tudi Avstrija in Poljska –, da se status kandidatke podeli tudi BiH, vendar so možnosti za uspeh zelo majhne. Kot izhaja iz osnutka sklepov vrha EU-zahodni Balkan, naj bi članice EU vnovič potrdile svojo polno zavezanost perspektivi članstva držav zahodnega Balkana v Evropski uniji. Večjih prebojev na vrhu ni pričakovati.
Padec Petkova preprečuje napredek Skopja in Tirane
Na vrhu tudi ni pričakovati preboja glede bolgarske blokade za začetek pogajalskega procesa Severne Makedonije in Albanije, čeprav se je po francoskem kompromisnem predlogu nakazovalo, da bi se vprašanje identitete, jezika in zgodovine sedaj izvzelo iz pogajalskega okvira. Pariz je Sofiji predlagal umik blokade, Skopje pa bi moralo še pred začetkom pristopnih pogovorov v ustavo vnesti Bolgare kot eno izmed konstitutivnih etničnih skupin, ki sooblikujejo Severno Makedonijo. Medtem ko je vprašljivo, ali bi v Skopju lahko našli dvotretjinsko večino za tak predlog, za zdaj soglasja za takšno rešitev ne bo niti iz Sofije, kjer so bili določeni zadržki tudi v vladi.
Včeraj je bila namreč izglasovana nezaupnica bolgarski vladi Kirila Petkova zaradi njegove gospodarske politike. Nezaupnico je vložila opozicijska stranka Gerb, potem ko se je zaradi nesoglasij glede predlaganega kompromisnega francoskega predloga iz vlade umaknila koalicijska stranka Obstaja takšen narod. Zaradi političnih turbulenc je morebitno sprejetje francoskega kompromisnega predloga sedaj premaknjeno v prihodnost.
Predsednik Rumen Radev bo mandat za sestavo vlade zdaj vnovič podelil Petkovu. Če je temu ne bi uspelo sestaviti, pa bi priložnost lahko dobila opozicijska stranka Gerb, s katero je prav nekdanji premier Bojko Borisov pred dvema letoma začel blokado pristopnega procesa Severne Makedonije in Albanije. Stranka Gerb je sedaj obrnila ploščo in podpira francoski kompromisni predlog.
