Precejšen del govora je namenila iskanju nove vloge Evrope v hitro spreminjajočem se svetu, hkrati pa je poskušala utrditi zaupanje prebivalcev v EU, ki se bo s številnimi vlaganji zavzemala za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Napovedala je novo posojilo za Ukrajino, predlog novih sankcij proti Izraelu in tudi načrt za cenovno dostopna stanovanja, saj je stanovanjska kriza postala socialna kriza. Zavzela se je za »ukinitev spon odločanja s soglasjem«, ob čemer je izpostavila odločanje o zunanjepolitičnih vprašanjih.
Govorila je o težkih mednarodnih političnih in gospodarskih okoliščinah. Že četrto leto se na pragu Evrope odvija krvava ruska invazija na Ukrajino, Izrael tudi z raketiranjem Hamasovih pogajalcev v Katarju nadaljuje genocid v Gazi, ruski droni sedaj izzivalno prehajajo tudi v poljski zračni prostor, tudi negotovi trgovinski odnosi z ZDA pa puščajo velik vprašaj na čezatlantskem partnerstvu.
Novo posojilo za Ukrajino
Od dveh velikih potekajočih vojn se je najprej dotaknila vojne v Ukrajini. Zavzela se je za konec vojne s pravičnim in dolgotrajnim mirom ter pristavila, da bodo podprli vsa diplomatska prizadevanja za konec vojne. Hkrati je izrazila dvom, da diplomacija pomeni kaj prida za Rusijo, saj se ruski predsednik Putin noče sestati z Zelenskim.
Napovedala je, da bo EU v kratkem izvedla mednarodni vrh za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so jih ob začetku vojne odpeljali iz Ukrajine v Rusijo, kjer so jim dejali, da bodo dobili nove starše. Prav tako bo Unija Ukrajini zagotovila novo posojilo za odpravo škode na podlagi zamrznjenega ruskega imetja v EU. Posojilo bo Ukrajina odplačala šele takrat, ko bo Rusija poravnala vojno škodo, je pojasnila. Zavzela se je tudi za izgradnjo dronskega ščita v vzhodnem krilu Evropske unije, saj ta del Evrope ščiti celotno celino. »Evropska celina bo branila vsak kvadratni centimeter svojega ozemlja,« je dejala.
Predlog novih sankcij za Izrael
Glede nadaljevanja vojne v Gazi, zaradi česar letijo številne kritike tudi na evropsko komisijo, je dejala, da mora Evropa storiti več. Številne države so že ukrepale na lastno pest, je dejala in spomnila, da je tudi komisija predlagala delno zaustavitev financiranja iz programa Obzorja za Izrael. Sedaj bodo svoje ukrepe še dopolnili.
Komisija bo za Izrael zamrznila vse financiranje, za katero to lahko izvede na lastno pest, a v to zamrznitev ne bodo vključene civilnodružbene organizacije ali muzej holokavsta Jad Vašem. Predlagala bo uvedbo sankcij proti skrajnim izraelskim ministrom in naseljencem, prav tako pa še delno in začasno prekinitev izvajanja sporazuma o trgovinskih zadevah. Von der Leynova se zaveda, da bo ustrezno večino za ta ukrepa težko zagotoviti, a je tudi pristavila, da morajo vsi v EU prevzeti svojo odgovornost, tako komisija kot tudi članice.
Von der Leynova se je ponovno zavzela tudi za izpustitev talcev, prekinitev ognja in vnovično iskanje rešitve za mir na osnovi načrta dveh držav.
Ukrepi za večjo konkurenčnost
Pomemben del govora je namenila iskanju večje konkurenčnosti Evropske unije v svetu. Nanizala je ukrepe, ki jih Evropa že izvaja, med njimi ukrepe debirokratizacije ali uvajanja digitalnega evra. Napovedala je investiranje v mlada in hitro rastoča podjetja na področju kritičnih tehnologij, saj si Evropa želi pridobiti tudi te investicije.
Von der Leynova je še povedala, da bo luč sveta zagledal nov predlog za omejevanje uvoza jekla iz konkurenčnih držav, saj želijo zaščititi domače proizvajalce. »Svetovne presežne zmogljivosti zmanjšujejo marže in puščajo malo spodbude za plačevanje čiste premije. Zaradi tega evropska jeklarska industrija težje vlaga v razogljičenje,« je dejala.
Trdno je prepričana, da bi Evropska unija morala imeti tudi lastne električne avtomobile – da teh ne bi kupovala zgolj na Kitajskem. Zato bo predlagala spodbudo za majhne in cenovno dostopne avtomobile, ob čemer njene vsebine ni točneje pojasnila. »Menim, da bi Evropa morala imeti svoj e-avtomobil – okoljski, ekonomičen in evropski, izdelan tukaj v Evropi, z evropskimi dobavnimi verigami. Ker ne smemo dovoliti, da Kitajska in drugi osvojijo ta trg,« je poudarila.
Branila je tudi dosežen carinsko-trgovinski dogovor z ZDA, ki so ga v evropski javnosti ostro kritizirali kot kapitulacijo pred ZDA. »Zagotovili smo, da je Evropa dobila najboljšo možno ponudbo. Našim podjetjem smo zagotovili relativno prednost, ker se nekateri naši neposredni konkurenti soočajo z veliko višjimi ameriškimi carinami,« je povedala.
V času novih trgovinskih odnosov se je zavzela za iskanje novih partnerstev in sklepanje dvostranskih trgovinskih sporazumov. »Svetovni trgovinski red propada,« je ugotavljala von der Leynova. Kot primere novih partnerstev je navedla nedavne trgovinske sporazume EU z Mehiko in Mercosurjem, ki jih morata potrditi še evropski svet in evropski parlament.
Lajšanje stanovanjske krize
Ena izmed pomembnejših najav v njenem govoru je bila namenjena evropskim prebivalcem, ki zaradi naglo rastočih cen na stanovanjskem trgu vse težje pridejo do lastnega doma. Ugotavljala je, da so se cene stanovanj v zadnjih desetih letih zvišale za 20 odstotkov. To postaja tudi socialna kriza, saj številni ljudje ne morejo živeti, kjer delajo, zaradi nezmožnosti plačevanja najemnin pa študentje prekinjajo študij. Napovedala je spremembe evropskih pravil o državni pomoči, da bi omogočili ukrepe za podporo stanovanjski gradnji, prav tako pa še zakonsko pobudo o kratkoročnem najemu, da bi rešili preostala vprašanja.
