V petek bo torej v Anchoragu, največjem mestu Aljaske, potekalo srečanje ameriškega in ruskega predsednika, prvo po treh letih in pol ukrajinske vojne. Donald Trump bo Vladimirja Putina poskušal prepričati v premirje. Pravzaprav je to neuspešno poskušal vsaj šestkrat po telefonu vse od marca, a zdaj naj bi se s Putinom sestala zato, ker se resno poskušata dogovoriti o ustavitvi vojne. Ni jasno, kako visoko ceno bo postavil Putin, kako daleč je pripravljen Trump popustiti ruskim zahtevam in ali bo Ukrajina, ki jo podpira Evropa, pristala na njun dogovor (ob tem ko ZDA finančno vse manj pomagajo). Morda pa bo petkovo srečanje samo uvodno in bo sledilo še najmanj eno.

vrhi ZDA Rusija 2K

  

Tiskovna predstavnica Bele hiše Caroline Leavitt je v sredo skromno izjavila, da je namen srečanja na Aljaski za Trumpa »vaja v poslušanju« za »boljše razumevanje načina, kako končati to vojno«. Trump torej noče zbujati prevelikih pričakovanj, upa pa, pravijo v Beli hiši, da bo po tem vrhu prišlo do tristranskega srečanja s Putinom in Zelenskim. Ukrajinskega predsednika in evropske voditelje pa bo poklical po telefonu takoj po pogovorih s Putinom.

Mi, Evropejci, si močno prizadevamo, da bi temu srečanju na Aljaski dali pravo smer. Obstaja upanje, da bo prišlo do napredka.

Friedrich Merz, nemški kancler

Srečanje na štiri oči

Veliko zaskrbljenost v Kijevu in drugih evropskih prestolnicah pa je Leavittova povzročila, ko je izjavila, da se bosta Putin in Trump srečala na štiri oči brez svetovalcev, torej le s prevajalcema (menda bo na vrhu sicer tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov). Vsekakor ima Putin kot nekdanji agent KGB sposobnost prepričevanja, Trump pa je znan tudi po politični naivnosti, nepredvidljivosti, nedoslednosti, zmedenosti in nenavadni naklonjenosti Putinu. Pred dvema tednoma mu je, denimo, grozil z ultimatom in novimi sankcijami, ker bombardira ukrajinska mesta, pred nekaj dnevi pa je dal vedeti, da bo Ukrajina morala plačati, ker je »vojno začel Zelenski«, in hvalil Putinova prizadevanja za mir, čeprav v nasprotju z Zelenskim od marca zavrača premirje z zamrznitvijo konflikta.

Zadnji poskusi prepričevanja pred potjo na Aljasko

Moški v Anchorageu riše po steni pred vrhom Trumpa in Putina v največjem mestu Aljaske. Putin bo prvi ruski voditelj, ki jo bo obiskal, odkar jo je Rusija prodala ZDA. Foto: Anadolu/Reuters

Optimizem v Evropi

Pred vrhom na Aljaski je v sredo na pobudo nemškega kanclerja Friedricha Merza potekala videokonferenca voditeljev Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Poljske, Ukrajine, Finske, EU in Nata. Potem so poklicali v Belo hišo in se pogovorili s Trumpom ter bili zelo zadovoljni, ker se je strinjal, da morajo o usodi Ukrajine odločati Ukrajinci. Merz in Zelenski sta bila optimistična, ko sta potem skupaj v Berlinu spregovorila novinarjem. Med drugim sta izjavila, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja o ozemljih, a šele po premirju. Merz je še dejal: »Mi, Evropejci, si močno prizadevamo, da bi temu srečanju na Aljaski dali pravo smer. Obstaja upanje, da bo prišlo do napredka.« Poudaril je, da želijo evropske države dati Ukrajini čim večja varnostna zagotovila, da je Rusija ne bi ponovno napadla. »Če na Aljaski ne bo napredka s strani Rusije, pa morajo ZDA in Evropa okrepiti pritisk na Rusijo,« je dodal.

rench President Emmanuel Macron, Antonio Costa, President of the European Council, French Minister for Europe and Foreign Affairs Jean-Noel Barrot, and France's Minister of Armed Forces Sebastien Lecornu attend a video conference with Ukraine's President Volodymyr Zelensky and German Chancellor Friedrich Merz to discuss the ongoing war in Ukraine, at Fort de Bregancon in Bormes-les-Mimosas, France, 13 August 2025. PHILIPPE MAGONI/Pool via Reuters

Emmanuel Macron in poudaril že znano stališče, da ne sme biti nobenega dogovora o Ukrajini brez Ukrajine. Foto: Reuters

V Parizu je predsednik Emmanuel Macron po videokonferenci novinarjem dejal, da se je Trump strinjal, da ozemeljskih vprašanj ne bodo reševali brez ukrajinskega predsednika in da je tu mogoče popuščati samo, če bo Ukrajina dobila varnostna zagotovila. Trump pravi, da zveza Nato teh ne more dati. Britanski premier Keir Starmer pa pravi, da so vojaški načrti držav koalicije voljnih, ki podpirajo Ukrajino, nared za aktiviranje, če bi bil dosežen dogovor o prekinitvi spopadov.

Zelenski: Umika vojske ne bo

Zelenski je že pred obiskom v Berlinu izjavil, da odločno zavrača umik ukrajinske vojske z 8000 kvadratnih kilometrov ali slabe tretjine Donecka, ki je še v ukrajinskih rokah. To naj bi bila namreč ena glavnih Putinovih zahtev na pogovorih s Trumpom. Zelenski je dal vedeti, da bi umik z utrjene obrambne črte odprl pot ruski vojski za prodor v osrednji del Ukrajine.

Očitno pa Putin še naprej vztraja, da je ustavitev spopadov mogoča šele po rešitvi ozemeljskih vprašanj. V sredo so z ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da za ustavitev spopadov zahtevajo popoln umik ukrajinske vojske iz štirih regij, ki si jih je Rusija priključila septembra 2022. Vsekakor bo lahko Putin zahteval na Aljaski visoko ceno za premirje, če je ruska vojska te dni res dosegla pomemben preboj pri strateškem mestu Pokrovsk, za katerega siloviti boji potekajo že celo leto. Od tam bi se ji odprla pot za zavzetje vsega Donecka in še več. 

vrhi ZDA Rusija 2K

  

Trump: Nekorektno poročanje o vrhu

Trump se je v sredo pritoževal na svojem družbenem omrežju, da mediji nekorektno poročajo o prihajajočem srečanju s Putinom. Tako mu ni prav, da mediji citirajo »takšne zgube«, kot je John Bolton, njegov svetovalec za nacionalno varnost v prvem mandatu, ki pravi, da je Putin, ki je doslej v večjem delu mednarodne skupnosti veljal za izobčenca, zmagal že s tem, da se bo Trump z njim sploh sestal, kot je rekel za CNN.

Priporočamo