V izjavi Nata piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP in tako zagotovile izpolnjevanje "individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s 3. členom washingtonske pogodbe".
Od dogovorjenih petih odstotkov BDP bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti namenile 3,5 odstotka letno, za kar bodo morale tudi predložiti letne načrte. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.
Voditelji menijo, da so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami. Pri tem so izpostavili "dolgoročno grožnjo, ki jo za evroatlantsko varnost predstavlja Rusija, in vztrajno grožnjo terorizma". Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029.
Izjava sicer zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. "Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato," je dejal.
"To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja," je poudaril.
Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.
