Ruski predsednik Vladimir Putin je v intervjuju z ameriškim novinarjem dejal, da se boji v Ukrajini lahko hitro končajo, če ZDA prenehajo tja pošiljati orožje. Zanikal je, da bi imel namero napasti baltske države ali Poljsko, kar je označil za strašenje, ter izrazil pripravljenost na pogajanja s Kijevom, če se vrnejo k doseženim izhodiščem iz pogovorov v Carigradu marca 2022 kmalu po začetku vojne.
Kolikor je znano, je bil to prvi Putinov intervjuju s kakšnim zahodnim novinarjem od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022. Kontroverzni ameriški novinar Tucker Carlson, ki je v preteklosti zagovarjal proruska stališča in ostro kritiziral ukrajinsko vodstvo, je v torek narejeni dve urni pogovor ponoči objavil na svoji spletni strani. V njem ni zastavljal težkih vprašanj, ampak je Putinu pustil, da govori na široko. Samo na uvodno vprašanje, zakaj je napadel Ukrajino, je Putin podal pol ure dolg pogled na rusko zgodovino, začenši z letom 862. Na koncu odgovora je Rusijo predstavil kot žrtev predvsem ameriškega zavajanja z obljubami o neširjenju Nata po razpadu Sovjetske zveze in o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Dejal je, da mu je predsednik Bill Clinton med obiskom v Moskvi na izrecno vprašanje odvrnil, da bi Rusija lahko postala članica Nata, da pa si je po pogovoru s svojimi svetovalci že do večera premislil.
Zahodu je očital gluhost za ruske interese, prelom pa se je po njegovem zgodil leta 2008, ko je Nato v Bukarešti odprl možnost članstva Ukrajine, ter potem v začetku leta 2014 z vstajo na Majdanu proti proruskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, za kar je obtožil ameriško Cio. Rusija si je potem marca tega leta pripojila ukrajinski Krim, aprila pa se je začela vojna v Donbasu, za katero Moskva krivi Kijev, Kijev pa proruske separatiste s podporo Moskve.
Vztrajanje pri denacifikaciji
Putin je na vprašanje, ali je Rusija dosegla cilje v Ukrajini, odgovoril nikalno. Vztraja, da je eden od ciljev denacifikacija. Trdi, da so Ukrajinci v narodne junake povzdignili ljudi, kot je skrajno desni nacionalist Stepan Bandera, ki si je med drugo svetovno vojno prizadeval za razglasitev ukrajinske države ter sodeloval z Nemci. Putin trdi, da bi morala Ukrajina nacizem zakonsko prepovedati.
Zaigral je tudi na strune trenutnih polemik v ameriški notranji politiki glede pomoči Ukrajini in se vprašal, »ali nimate početi česa pametnejšega« kot se vpletati v konflikt tisoče kilometrov daleč, ter ob tem omenil ameriško južno mejo, položaj ekonomije in javni dolg.
Dejal je, da se je pripravljen vrniti k pogajanjem o miru na podlagi pogovorov iz Carigrada, da pa Ukrajini to preprečuje tudi odlok Zelenskega. Ta prepoveduje pogajanja s Putinom. Ukrajina ga je sprejela oktobra 2022, potem ko je Rusija razglasila aneksijo štirih ukrajinskih regij. Putin sicer trdi, da je Ukrajina glede mogočih pogajanj povsem pod vplivom ZDA. Vrgel je še eno bombico s trditvijo, da dobro ve, da Zahod zdaj spet hoče pogajanja, ker da se je zavedel nezmožnosti strateškega poraza Rusije, da pa ne ve, kako pripeljati položaj spet do tja, kjer je bil leta 2002 v Carigradu. »Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno,« je rekel.
Ponovil je tudi nekatere svoje prejšnje trditve, denimo da sta ga Nemčija in Francija prepričali k umiku ruske vojske s preddverja Kijeva kmalu po začetku vojne z argumentom, da se Ukrajina »ne more pogajati s pištolo, usmerjeno v glavo«, da pa je Kijev takoj po umiku ruskih sil odstopil od pogovorov v Carigradu na prigovarjanje EU in ZDA, konkretno takratnega britanskega premierja Borisa Johnsona.
Drugačni pogledi od vseh ostalih
Carlson je pred intervjujem pomagal dvigati prah z izjavo, da si še noben zahodni novinar ni prizadeval narediti pogovora s Putinom po začetku napada na Ukrajino. To so zanikali pri CNN in drugih medijih in tudi v samem Kremlju, rekoč da intervjuja nobenemu niso odobrili. O Carlsonu, ki nasprotuje ameriški pomoči Ukrajini in je naklonjen bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, pa je Kremelj dejal, da nima protiruske agende in da so njegovi pogledu drugačni od vseh drugih v anglosaških medijih. Carlson pa je dejal, da je intervju naredil zato, ker da angleško govorečemu prebivalstvu nihče ni povedal resnice o vojni v Ukrajini.
Carlson je bil na konservativni ameriški televiziji Fox dolgo časa najbolj gledani voditelj političnih oddaj v ZDA sploh, dokler ga aprila lani niso odpustili. Po njegovih trditvah je to zahtevalo podjetje Dominion Voting Systems v okviru poravnave s Foxom. Televizijo je namreč tožilo zaradi trditev Carlsona in drugih v etru, da je sodelovalo v nikoli dokazanih volilnih prevarah na ameriških predsedniških volitvah leta 2000, ki jih še vedno razglaša Trump. Fox je poleg tega podjetju plačal 787,5 milijona dolarjev odškodnine. Podjetje in Fox sta oba zanikala, da bi ga odpustili v okviru dogovora o poravnavi. Vanity Fair je kasneje zapisal, da so Carlsonu pokazali vrata, ker se okoli njega nabrala vrsta drugih spornih dogodkov, med drugim obtožbe o mizoginiji in seksizmu v njegovem delovnem okolju.
Videoposnetek intervjuja:
Ep. 73 The Vladimir Putin Interview pic.twitter.com/67YuZRkfLL
— Tucker Carlson (@TuckerCarlson) February 8, 2024