Tolpe na Haitiju so napadle letališče v prestolnici Port-au-Prince in zažgale tamkajšnjo policijsko postajo ter tako preprečile vrnitev premierja Ariela Henryja, ki je minuli teden odpotoval v Kenijo. Tam se je s podporo ZDA in ZN dogovoril o prihodu tisoč kenijskih policistov, ki naj bi končali anarhijo in tiranijo tolp, a tudi ta misija vse bolj visi v zraku. Henry naj bi bil zdaj v Portoriku, potem ko mu pristanka niso dovolili niti v Dominikanski republiki, ob Haitiju drugi državi na otoku Hispaniola.
Haitska vlada je pred tem v nedeljo razglasila izredno stanje, ki pa ga ne more uveljaviti v večjem delu države, ker imajo oblast oborožene tolpe, kar kažejo tudi s cestnimi zaporami. Neposredni povod za izredno stanje je bil napad dveh tolp na jetnišnici, eno v prestolnici Port-au-Prince, drugo v bližini, tako da je na prostost zbežalo več kot 3500 zapornikov. V torek so tolpe napadle policijsko akademijo v Port-au-Princeu, kjer se za poklic policista pripravlja več kot 800 mladih. Napad so odbili s pomočjo okrepitev.
Vojska je šibka
Že umor predsednika države Jovenela Moisa julija 2021 in nekaj tednov pozneje hud potres sta dvanajstmilijonski Haiti pahnila v spiralo nasilja in kaos. Tolpe danes med drugim obvladujejo 80 odstotkov Port-au-Princea, ki ima tri milijone prebivalcev. V zadnjih tednih vse bolj napadajo infrastrukturo, objekte strateškega pomena in policiste, ne spopadajo pa se več med seboj. V boju proti državi uporabljajo tudi brezpilotnike. Na cestah je mogoče videti trupla policistov, včasih tudi z rokami, zvezanimi na hrbtu.
Sama vojska Haitija je neznatna. Pravzaprav jo je zaradi njenih pučev leta 1995 razpustil demokratično izvoljeni predsednik države Jean-Bertrand Aristide, v zadnjih sedmih letih pa se zelo počasi vzpostavlja na novo. A trenutno je veliko šibkejša od policije, ki tudi nima ne dovolj orožja ne dovolj ljudi, obe instituciji pa slabijo korupcija in vse bolj napadi tolp.
Proti vodenju države
iz hotelskih sob
Največji tolpi G9 poveljuje 47-letni nekdanji policijski častnik Jimmy Cherizier, bolj znan kot Barbecue (žar). Zanika, da bi vzdevek dobil zaradi zažiganja ljudi, in pravi, da gre za to, da je njegova mati na ulici prodajala jedi z ocvrtim piščancem. Pravi, da se bo bojeval, dokler premier ne odstopi in njegova skupina ne prevzame oblast. »Če Ariel Henry ne bo odstopil, če ga bo mednarodna skupnost še naprej podpirala, potem drvimo naravnost v državljansko vojno, ki bo vodila do genocida,« je izjavil v torek. Dejal je še: »Revni nam zaupajo in z našim orožjem bomo osvobodili državo. Ne bomo dovolili, da bi majhna skupina bogatašev iz hotelskih sob odločala o usodi ljudstva.« Očitno poskuša Barbecue svojemu boju proti oblasti in za oblast dati politično legitimnost. A tolpe, kot je njegova, so znane predvsem po izsiljevanju in ugrabljanju ljudi.
Ljudje na Haitiju, ki so potomci sužnjev in zato temnopolti, ne marajo ne tolp ne sedanje vlade. Premier Henry je v zadnjih dveh letih neprestano obljubljal volitve in novo ustavo, a uresničil ni nič od tega. Sicer tega v kaosu, ki na Haitiju vlada od leta 2021, tudi ni mogel. Nazadnje je svoj odstop napovedal za februar, a si spet premislil z razlago, da varnostni položaj v državi tega ne dopušča. ZDA ga zdaj pozivajo, naj pospeši prenos oblasti na novo oblastno strukturo, ki bi državo pripravila na prihod mednarodnih varnostnih sil. Nekdanji senator Jean Charles Moise in nekdanji vodja upornikov Guy Philippe sta napovedala, da ustanavljata svet, ki bi začasno vodil Haiti.
