Ne v živo ne na televiziji ni bilo videti politično zdravo: veliko praznih stolov v ne prav veliki konferenčni dvorani, v kateri je bil kongres konservativne stranke, ki je bila na oblasti dolgih štirinajst let, do lanskega julija, zdaj pa je drugorazredna opozicijska stranka. Tudi glavna neuradna tema kongresa, ali je to ne samo prvi, ampak tudi zadnji kongres s Kemi Badenoch na čelu stranke, ni politično zdrava.
To, da o njeni zamenjavi govorijo, čeprav je v sedlu šele od januarja letos in se razglaša za novodobno Margaret Thatcher, znamenito globalno desničarsko ikono, je posledica vse večje politične panike konservativcev, ki jo povzročata brexitski »heroj« Nigel Farage in njegova stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo, ki je zaradi svoje desničarske evrofobne protipriseljenske deportacijske politike daleč pred drugimi strankami v raziskavah priljubljenosti. Premier Keir Starmer se je na kongresu svoje vladajoče laburistične stranke ponorčeval iz konservativcev, ko je delegate vprašal: »Se še spomnite konservativcev?«
S tem ni mogel prikriti laburističnega strahu pred naraščanjem priljubljenosti Trumpovega posnemovalca Faragea, ki ga je vodja liberalnih demokratov Ed Davey na njihovem kongresu v glavnem govoru omenil kar 31-krat, in ponavljal, da hoče Britanijo »reformirati« v Trumpovo Ameriko.
Farage seje strah med velikimi strankami
Tri glavne otoške stranke, ki imajo v 650-članskem parlamentu največ poslancev (vladajoči laburisti 401, konservativci 119 in liberalni demokrati 72), so svoje kongrese spremenile v »šov Nigela Faragea«, katerega stranka ima samo pet poslancev (v prejšnjem parlamentu ni imela nobenega, je pa zmagala na letošnjih delnih lokalnih volitvah). Ta šov ni zmanjšal, ampak povečal priljubljenost njegove stranke v raziskavah javnega mnenja na rekordnih 33 odstotnih točk. Vladajoči laburisti so zbrali 20 odstotkov, konservativci 19, liberalni demokrati pa 14.
Obenem pada priljubljenost premierja Starmerja, ki se je na kongresu odločil za ostro kritiko Faragea, in Kemi Badenoch, ki se je na kongresu odločila za posnemanje Faragea, zlasti njegove protipriseljenske deportacijske politike. Kemi Badenoch, prva temnopolta oseba za krmilom kakšne od britanskih strank, je v glavnem govoru na kongresu dejala, da so imeli konservativci v preteklosti napačno priseljensko politiko, in obljubila, da bi konservativci, če bi se vrnili na oblast (zveni kot politična znanstvena fantastika), z Otoka v petih letih deportirali 750.000 nezakonitih priseljencev (150.000 na leto, 500 na dan). Prav tako bi Britanijo umaknili iz evropske konvencije za človekove pravice (ECHR) in ukinili politiko ukrepov proti podnebnim sprememb.
Njeni desničarski kritiki pravijo, da s posnemanjem Faragea zamuja, da je stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo že zasedla volilni prostor, ki bi ga morala ona, in da ne bo prav dolgo ostala za krmilom stranke, saj vse več konservativnih poslancev in svetnikov, predvsem pa volilcev, prestopa v Farageevo stranko. Sokriva naj bi bila za najslabše čase konservativcev, znanih kot stranka belih premožnih desničarskih moških, in za največjo krizo stranke v sodobni zgodovini.
So konservativci »kaput«?
V govoru je poskusila vse, da bi zajezila krizo stranke in osvajala »faražiste«. V stilu Margareth Thatcher je trdila, da bi zmanjšala javne izdatke za 50 milijard funtov na leto z znižanjem socialne podpore in pomoči tujini ter krčenjem državne uprave. Od laburistične vlade je zahtevala, da mora narediti več za spodbujanje integracije v vse bolj razdeljeni in nestrpni Britaniji in da se ne sme izogibati problemom zaradi strahu, da ji bodo očitali rasizem.
Eden od ministrov njene vlade v senci Robert Jenrick je veliko povedal o naraščanju rasizma in političnem oportunizmu, ki ga to prinaša, ko je med kongresom dejal, da med uro in pol dolgim obiskom v četrti Handsworth v Birminghamu »ni videl niti enega belega obraza«. Govoril naj bi o pomanjkanju integracije. Pred kongresom je v Farageevo stranko prestopilo več nekdanjih znanih konservativcev. Nekateri med njimi so ob slovesu trdili, da so konservativci »kaput«.
