Prvaki britanskih strank se kot gobe po dežju dan za dnem pojavljajo na vseh koncih države s slavospevi svojim obljubam in kritiko obljub tekmecev. Začela se je pač volilna kampanja. Ko se je konservativni premier Rishi Sunak v sončnem dopoldnevu na vrtu puba v svojem volilnem okrožju Severni Yorkshire pridružil lokalnim vojnim veteranom pri obilnem zajtrku, mu je žena enega on njih rekla, da jo je zaskrbelo zanj, ko ga je gledala vsega premočenega pred Downing Streetom 10 med ploho oznanjati volitve 4. julija. »Bala sem se, da boste dobili pljučnico,« je dejala. »Ne boste verjeli, koliko ljudi mi zadnje dni ponuja dežnik,« je poduhovičil premier, preden je resno dejal: »To je naša tradicija, premier v velikih trenutkih razpiše volitve. Pomislil sem, naj pada dež ali sije sonce, prav je, da to naredim. Nimam še pljučnice, ne vem pa, v kakšnem stanju je moja obleka.«
Simpatični spodrsljaji,
resen zaostanek
Konservativce bolj skrbi politično zdravje premierja in stranke, ki v najnovejših raziskavah javnega mnenja za laburisti zaostajata za 27 odstotnih točk. Podpira jih samo osem odstotkov Otočanov, mlajših od petdeset let. Skoraj osemdeset konservativnih poslancev je vrglo puško v koruzo in ne bodo vnovič kandidirali. Sunak se je v prvem tednu kampanje želel najbolj prikupiti tradicionalnim konservativnim volilcem, na primer s povsem nepričakovano napovedjo obveznega vojaškega roka za osemnajstletnike (služenje z orožjem bi bilo sicer prostovoljno), in upokojencem, ki jim obljublja znižanje davka na pokojnine. Hkrati pa ga že spremljajo spodrsljaji. Sedmi sili je nevede poziral ob znaku Exit (Izhod). Norčevanje je sprožil tudi z obiskom muzeja Titanika, medtem ko je nova vrsta konservativnih poslancev sporočila, da zapušča potapljajočo strankino ladjo. Mediji, večinoma naklonjeni konservativcem, za orjaško prednost laburistov večinoma krivijo zdrahe med konservativci, a raziskave kažejo nekaj drugega: velik razkorak v priljubljenosti in oceni sposobnosti Sunaka na eni ter laburističnega vodje Keira Starmerja na drugi strani.
Bitka sloganov
V eni od raziskav so Otočane tudi spraševali, kdo je izbral boljši volilni slogan. S 44 odstotki so bili prvi konservativci s sloganom Jasen načrt, drzna akcija, varna prihodnost! Laburisti so z enobesednim sloganom Sprememba zbrali 35 odstotkov. A ravno spremembo na oblasti po štirinajstih letih kaotične vladavine konservativcev si sodeč po anketah že leto in pol želi večina vprašanih. Laburistična kampanja, v kateri Starmer poudarja spremembe in stabilnost na vseh področjih, posebno ekonomskem, poteka veliko bolj gladko, so pa trenja v stranki. Glavna so nastala pri imenih Jeremy Corbyn in Diane Abbott.
Nekdanjemu levičarskemu vodji laburistov Corbynu, ki ga je Boris Johnson hudo porazil na prejšnjih volitvah decembra 2019, stranka ni dovolila vnovič kandidirati, čeprav je poslanec v enem od londonskih okrožij že od leta 1983. 74-letnega Corbyna so vrgli iz stranke leta 2022 zaradi spora o antisemitizmu oziroma njegove izjave »antisemitizem je bil dramatično precenjen zaradi političnih razlogov«. Kandidiral bo kot neodvisni kandidat. Prav tako veteranko in levičarko, prvo temnopolto britansko poslanko Diane Abbott pa je vodstvo stranke pred letom dni začasno izključilo iz stranke zaradi izjave, da se »Judje, Irci in Romi ne soočajo z rasizmom vse življenje«, tako kot se temnopolti. Za izjavo se je takoj opravičila. Po dolgotrajni notranji preiskavi so ji te dni dovolili vrnitev v stranko, a je včeraj trdila, da ji ne dovolijo vnovič kandidirati, čeprav je poslanka že 37 let. Starmer pravi, da to ni res in da odločitev o njeni kandidaturi še ni bila sprejeta. Levo krilo laburistov in številni levičarji so ogorčeni zaradi odnosa vodstva stranke do obeh, toda Starmer je stranko tako kot Tony Blair leta 1997 povedel v politično sredino. Blair je zmagal trikrat zapored.
