Christopher Cash in Christopher Berry sta se spoznala na Kitajskem, kjer sta pred leti oba poučevala angleščino. Berry, sicer akademik, je tam ostal, Cash pa se vrnil v Britanijo, kjer se je posvetil svoji drugi ljubezni – politiki. Začel je kot parlamentarni raziskovalec (tako rečejo zaposlenim v parlamentu, ki pripravljajo gradivo za poslance), nadaljeval pa kot direktor skupine za preučevanje Kitajske, kjer je tesno sodeloval s tremi znanimi britanskimi poslanci. Oba Christopherja sta bila nato obtožena, da sta zbirala zaupne informacije o britanski vladni politiki in jih posredovala kitajskemu obveščevalnemu agentu na Otoku, ta pa jih je pošiljal enemu od vodilnih kitajskih politikov Caiu Qiju, ki ga razglašajo za desno roko kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Oba sta odločno zanikala obtožbe o vohunjenju za Kitajsko, zaradi katerih sta končala na sodišču.
Zmanjkalo pet odstotkov
Toda državno tožilstvo je septembra opustilo njun pregon, ker je presodilo, da ni dokazov za to, da Kitajska ogroža britansko državno varnost. Predstavnik tožilstva pravi, da jim je manjkalo »samo pet odstotkov dokazov«. Opustitev kazenskega pregona dveh Christopherjev pa je sprožila prepir med tožilstvom in laburistično vlado, med vlado in opozicijo ter med vlado in štirimi poslanskimi odbori. Ta se je še bolj razplamtel po govoru direktorja domače varnostne službe MI5 Kena McCalluma, ki je dejal, da »vohuni kitajske države predstavljajo dnevno grožnjo državni varnosti Združenega kraljestva«.
Govoril je tudi o političnem prepiru po propadu sojenja dvema Christopherjema. Dejal je, da je njune aktivnosti prekinila MI5 in da je razočaran, ker je tožilstvo opustilo primer, še preden je besedo dobila porota. Starmerjeva laburistična vlada je šele minuli teden dovolila objavo vsega, kar so povedale priče, zaradi česar jo opozicija obtožuje, da je hotela primer pomesti pod preprogo. Med pričami je bil namestnik britanskega svetovalca za državno varnost Matthew Collins, ki naj bi dokazal, da Kitajska »vohuni v velikem obsegu« in da je to »največja državna grožnja ekonomski varnosti Britanije«. Direktor MI5 je Collinsa opisal kot izvedenca na izjemni ravni.
V ozadju gospodarski interesi?
Opozicijski konservativci Starmerjevo vlado obtožujejo, da je dovolila propad sojenja domnevnima kitajskima vohunoma, da ne bi spodkopala gospodarskih odnosov s Kitajsko. Na Downing Streetu 10 pravijo, da bi bilo posredovanje premierja Starmerja, nekdanjega direktorja državnega tožilstva, absurdno in da je tožilstvo odločalo neodvisno.
Voditeljica konservativcev Kemi Badenoch je Starmerja obtožila, da njegova vlada spodkopava britansko državno varnost, ker da je prešibka, da bi naredila kaj drugega, kot se udinjala Kitajski. Starmer ji je odgovoril, da sta bila Cash in Berry obtožena vohunjenja med letoma 2021 in 2023, ko so bili na oblasti konservativci. Tožilstvo bi moralo po njegovem dokazati trditev tedanje konservativne vlade, da je Kitajska britanska sovražnica, kar je bilo jasno narobe.
Na udaru kritik je tudi sedanji direktor tožilstva Stephen Parkinson, ker ni prepustil odločitve poroti. Predsedniki štirih parlamentarnih odborov zahtevajo njegovo natančno razlago. In kaj pravijo Kitajci o tem velikem političnem prepiru na Otoku? Zanikajo vohunjenje in obtožujejo britanske politike, da klevetajo in diskreditirajo Kitajsko.
