Obsežna raziskava belgijske Univerze v Gentu je pokazala, da evropski letalski prevozniki vršijo vse večji pritisk na pilote in kabinsko osebje, da delajo dolge ure in skrivajo znake utrujenosti na račun varnosti.
Zmanjševanje stroškov in lovljenje dobička pri letalskih prevoznikih je »sistematično oslabilo« varnost in številni izčrpani zaposleni so preveč prestrašeni, da bi oporekali odločitvam vodstva, še ugotavlja raziskava.
Študija, v kateri je sodelovalo 6900 delavcev, je razkrila tudi nelagodje med člani kabinskega osebja, na katere pritiskajo, da prodajajo parfume in alkohol na letalu. Čutijo, da je to v navzkrižju z njihovo siceršnjo vlogo zagotavljanja varnosti in dobrega počutja potnikov. Raziskava je razkrila tudi, da je pandemija covida še pospešila poslabšanje delovnih pogojev.
Izkušeni odšli, mlade pa so izigrali
Raziskovalci so povedali, da je industrijo zapustila generacija izkušenih pilotov, ki so jih zamenjali mlajši, cenejši in prilagodljivejši delavci. Slednje so lažje pregovorili v podpis negotovih pogodb, ki slabijo njihovo sposobnost vzdrževanja standardov.
Delu prek kratkoročnih pogodb, agencij ali v obliki samostojnega podjetnika so še posebno izpostavljeni mlajši in tisti, ki delajo na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v drugih vzhodnoevropskih državah. Med mlajšimi od 21 let jih je bilo 41 odstotkov v prekarni obliki zaposlitve, medtem ko je imelo 52 odstotkov Vzhodnoevropejcev prekarne pogodbe.
Vse več lukenj v varnostnih ukrepih
Na vprašanje, ali lahko oporekajo odločitvam, ki se jim zdijo potencialno nevarne, je več kot polovica vprašanih odgovorila, da se jim ne zdi, da bi lahko »spremenili navodila« vodstva na podlagi varnostnih ugovorov. Rezultati kažejo poslabšanje glede na študijo iz leta 2014, prav tako Univerze v Gentu, ki je ugotovila, da je tedaj kar 82 odstotkov pilotov menilo, da lahko spremenijo navodila.
Približno 30 pilotov pilotov je dejalo, da so včasih zadržani pri sprejemanju varnostnih odločitev zaradi strahu pred možnimi negativnimi posledicami za svojo kariero.
Udeleženci v študiji so opozorili na »model švicarskega sira«, pri katerem se varnostne plasti »sistematično slabijo zaradi finančnih razlogov, s tem pa zadnja zaščita pred nesrečo postaja odvisna od naključja in sreče namesto od trdne zaščite«.
Zaradi bolezni se počutijo kot kriminalci
Z naraščajočo prevlado nizkocenovnih prevoznikov in ponovnim odbojem zračnega prometa po pandemiji je osebje pod pritiskom, da opravlja daljše izmene, z manj priložnostmi za počitek. Kar 42 odstotkov celotnega osebja pravi, da vodstvo daje prednost urniku pred varnostjo, so ugotovili raziskovalci.
Utrujenost je resen problem, saj imajo zaposleni pogosto občutek, da ne morejo prositi za počitek, tudi ko so utrujeni ali bolni. Skoraj eden od treh pilotov in skoraj polovica kabinskega osebja je priznala, da se včasih obotavljajo glede tega, ali bi se izrekli za nesposobne za letenje. »Počutim se kot kriminalec samo zato, ker sem bolan,« je priznal eden od anketiranih. Drugi je poročal, da se je njihov evropski vodja baze drl: »Tu ste zato, da prodajate!«
Eden je dejal, da ga njihov letalski prevoznik obravnava le kot številko. »Ne upošteva našega duševnega ali telesnega počutja. Ponaša se z dobičkom nad človeškim počutjem. Ima slabo, toksično kulturo na delovnem mestu in kulturo strahu. Ta strah izvira iz števila ljudi, ki jih odpustijo iz neumnih razlogov.«
Avtorji so dejali, da brez izboljšav pravil in pogodb evropski letalski sektor tvega izgubo svoje varnostne prednosti. »Delovni pogoji niso več samo socialno vprašanje – vplivajo na varnost, dobro počutje in utrujenost, ki so med seboj povezani. Brez poštene in stabilne zaposlitve ne moremo ohraniti varnega in odpornega evropskega letalskega sektorja,« je dejal soavtor raziskave Yves Jorens.
Ignacio Plaza, generalni sekretar Evropske zveze pilotov, krovne skupine za sindikate pilotov, je opozoril: »Tekma do dna na področju pogodb zdaj zadeva vsakega pilota – in ko so piloti pod pritiskom, čutijo tveganje tudi potniki. Te zlorabe zahtevajo nujno preiskavo.«
