»Vojska mora braniti ozemlje. Običajno to počne na mejah ali v tujini, vendar tudi vojna proti organiziranim tolpam sodi na področje zaščite našega ozemlja,« je dejal Quintin v intervjuju za belgijski De Standaard.
Po podatkih tožilstva so letos v Bruslju našteli že 57 strelskih obračunov, od tega 20 poleti. Glavni bruseljski tožilec Julien Moinil, ki ga mora varovati policija, opozarja, da državljanom preti resna nevarnost: »V Bruslju lahko kdor koli postane žrtev zablodelega naboja.«
Po Quintinovem predlogu bi vojska in policija patruljirali okoli postaj podzemne železnice in v problematičnih predelih mesta, kot je četrt Peterbos v občini Anderlecht. Obrambni minister Theo Francken je potrdil, da je zakonski okvir že pripravljen in da bodo predlog kmalu poslali vladi.
Kritike in politična kriza
Na predlog pa so že začele padati kritike. Liberalni poslanec Frédéric De Gucht je dejal, da bi morale oblasti najprej zagotoviti več denarja za tožilstvo: »Za teh 10 milijonov evrov ne potrebujejo nobene pravne podlage.«
Okrepljeni nadzor bi veljal tudi v drugih večjih mestih: Antwerpnu, Gentu, Liègeu, Charleroiju in Monsu.
Vse skupaj poteka v senci dolgotrajne politične blokade: Bruselj namreč več kot leto dni po volitvah še vedno nima regionalne vlade. Lokalni vodja Quintinove liberalne stranke David Leisterh je že opozoril, da bi bilo v takšnih okoliščinah morda treba razpisati nove volitve.
