Ameriška Agencija za carine in varovanje meje je opolnoči začela zaračunavati in pobirati prihodke od novih carin v višini od deset do petdeset odstotkov na uvoz, s katerimi želi predsednik Donald Trump zunanjetrgovinski primanjkljaj zmanjšati. Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da bodo zmotile globalne dobavne verige in zvišale inflacijo v ZDA. Povprečne ameriške carine bodo zdaj znašale 20 odstotkov ali največ v zadnjem stoletju, je ocenil Atlantic Institut. Pred prihodom Trumpa so znašale v povprečju 2,5 odstotka.
Brazilski predsednik: ne bom se poniževal
Nove carinske stopnje veljajo za več kot 60 držav, ki od njihove aprilske napovedi niso dosegle trgovinskih dogovorov z ZDA. Evropska unija ga je dosegla konec julija, osnova je 15 odstotna carinska stopnja za evropski izvoz v ZDA z več izjemami, evropskih protiukrepov pa ni. Vendar si Washington in Bruselj še vedno različno razlagata nekatere točke dogovora. Dosegle so ga tudi druge velike trgovinske partnerice ZDA, med njimi Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo, skupno pa sedem držav. Pristale so na najmanj petnajst odstotne carine, le Združeno kraljestvo se je izpogajalo za deset odstotne.
Najvišje carine so doletele Brazilijo, petdeset odstotne, vendar je Trump te povezal tudi s svojo zahtevo po končanju kazenskega pregona svojega zaveznika, bivšega predsednika Jairja Bolsonara, ki mu očitajo poskus spremembe volilnega izida. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pravi, da se zaenkrat ne misli pogovarjati s Trumpom. »Intuicija mi pravi, da se ne želi pogovarjati, in ne bom se poniževal,« je dejal v pogovoru za Reuters.
40 odstotne carine so doletele nekatere azijske države, 39 odstotne Švico, 35 odstotne Kanado, tudi zaradi napovedi priznanja Palestine, vendar bo večina kanadskega izvoza v ZDA iz njih zavzeta zaradi tristranskega sporazuma z Mehiko in ZDA. Indijski uvoz bo ocarinjen 25 odstotno, k čemur je potrebno dodati še 25 odstotne carine, ki naj bi začele veljati 27. avgusta zaradi kupovanja ruske nafte. Premier Narendra Modi pravi, da ZDA ne bo popuščal. Vrsta držav sicer nadaljuje trgovinska pogajanja z Washingtonom. Tudi Kitajska, ki je iz novih carin zaenkrat izvzeta, saj je z ZDA po spomladanski trgovinski vojni dosegla začasno premirje in zamrznitev vseh novih carin. Zamrznitev se izteče 12. avgusta, lahko pa jo podaljšajo.
Prihodek v višini 300 milijard dolarjev letno?
»Recipročne carine začenjajo veljati opolnoči. V ZDA bodo začele pritekati milijarde dolarjev, predvsem iz držav, ki so dolga leta izkoriščale Združene države in se smejale,« je na družbenem omrežju Truth Social z velikimi črkami zapisal Trump. Napoveduje še nove carine za določene sektorje, denimo za zdravila ali mikroprocesorje. Finančni minister Scott Bessent ocenjuje, da bi priliv iz naslova carin lahko znašal 300 milijard dolarjev letno (257 mrd €).
Ekonomisti ocenjujejo, da se bodo posledice carin pokazale sčasoma. »Prišlo do prilagoditev v dobavnih verigah. Iskalo se bo novo ravnotežje. Cene bodo šle gor, a bo trajalo nekaj časa, da se to zares občutneje pokaže,« pravi William Reinsch s Centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu.
