"Vojna ostaja madež na naši kolektivni vesti. Uničila je življenja, opustošila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu," je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.
Vojna neposredno ogroža varnost in zaščito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma končati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.
Generalna skupščina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje črta besedilo, ki ponovno potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.
Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze - pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.
Češki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija skuša risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k strožjim sankcijam, zračni obrambi in zavezujočim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Evropo obtožil, da ovira mir in za težave obtožil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacistični režim, nihče pa ne omenja zločinov nad Rusi v Ukrajini.
Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da vojaška sila nikoli ne bo rešila tega konflikta. Kitajsko je obtožila, da omogoča nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki krši resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo orožja Rusiji.