Vodja stranke Özgüru Özelu je pozval množico, naj se upre napadu pravosodja na stranko. "Ta primer je političen, obtožbe so obrekovanje," je poudaril.
Ob tem je bil kritičen do turške vlade, češ da je zapustila "vlak demokracije" in se odločila vladati z zatiranjem namesto z volitvami. "Žal je zdaj vsak, ki predstavlja demokratično grožnjo vladi, tarča vlade," je še dejal.
Sodišče bo danes dopoldne začelo odločanje o morebitni razveljavitvi izida kongresa CHP novembra 2023 zaradi očitka ponarejanja glasov. Na kongresu so odstavili dolgoletnega predsednika stranke Kemala Kilicdarogluja in izvolil Özela. CHP zanika obtožbe in očita oblastem, da skušajo oslabiti njeno vlogo opozicijske sile.
Vrnitev poraženca Kilicdarogluja?
V obtožnici je Kilicdaroglu naveden kot oškodovana stranka, za Imamogluja ter deset drugih županov in uradnikov CHP pa se zahteva zaporna kazen do treh let zaradi ponarejanja glasov.
Če bo sodišče v Ankari razveljavilo rezultate kongresa CHP, bi po poročanju AFP to lahko pomenilo vrnitev nekdanjega voditelja Kilicdarogluja. Stranka je po vrsti volilnih porazov pod njegovim vodstvom zašla v krizo.
Razveljavitev rezultatov kongresa bi po mnenju strokovnjakov verjetno sprožila konflikt na sedežu CHP v Ankari. Da bi zaščitila vodstvo, je CHP za 21. september sklicala izredni kongres. To pomeni, da bi člani stranke v primeru imenovanja Kilicdarogluja za vodjo CHP lahko Özela ponovno izvolili šest dni kasneje.
CHP pod novim vodstvom pridobiva podporo
Kritiki v sojenju Özelu vidijo politično motiviran poskus oslabitve najstarejše turške politične stranke, ki je na lokalnih volitvah leta 2024 dosegla veliko zmago nad stranko AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in v javnomnenjskih raziskavah pridobiva na priljubljenosti.
Njena priljubljenost je še narasla po največjih uličnih protestih v Turčiji v zadnjem desetletju, ki so se začeli marca z zaprtjem predsedniškega kandidata CHP, istanbulskega župana Ekrema Imamogluja.
