Znaki so povsod. V zadnjih tednih so stalni preleti dronov motili evropski zračni promet. Ruska vojaška letala so kršila estonski zračni prostor. Po navedbah zahodnih obveščevalnih služb so moskovski agenti skušali vplivati na izid volitev v Moldaviji, vendar brez uspeha.
Brands opozarja tudi na vrsto resnejših primerov – prekinitev podmorskih kablov v Baltskem morju, poskuse spodbujanja nestabilnosti na Balkanu ter nadzor podmorskih optičnih povezav v Atlantiku. Sabotaže, atentati in politično vmešavanje so v različnih delih Evrope prisotni že vrsto let.
Cilj: kaznovati, zastrašiti in razdeliti
Ruski motivi so večplastni. Hibridna vojna naj bi kaznovala Evropo zaradi podpore ukrajinskemu odporu in hkrati opozorila evropske države, naj po morebitni prekinitvi ognja ne pošiljajo vojakov v Ukrajino. A v središču je cilj oslabiti in destabilizirati vzhodno krilo transatlantskega zavezništva, hkrati pa ga ločiti od zahodnega dela, navaja profesor Brands. Ideologije se spreminjajo, piše avtor, toda geopolitični imperativi ostajajo enaki.
Z dvoumnim evropskim zaveznikom v Beli hiši Moskva danes išče načine, kako v Evropi zasejati strah in hkrati iz Washingtona izsiliti mlačen odziv. Če se ameriška pozornost preusmeri drugam, medtem ko Rusija stopnjuje pritisk, bi se »premalo oborožena Evropa kmalu lahko znašla sama«, opozarja Brands.
»Najnevarnejši položaj po drugi svetovni vojni«
Putin je vsekakor pritegnil pozornost evropskih voditeljev. Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da se celina nahaja »v najtežjem in najnevarnejšem položaju po drugi svetovni vojni«. Francoski komandosi so nedavno vdrli na rusko ladjo, za katero obstaja sum, da je izstreljevala drone nad Dansko in Norveško.
Evropske vlade vse pogosteje govorijo o vzpostavitvi »zidu dronov«, ki bi branil njihov zračni prostor, in grozijo, da bodo sestrelile vsako letalo, ki bi ga kršilo. Nekatera obrambna ministrstva se bojijo, da bi hibridna vojna lahko prerasla v pravi spopad – na primer, če bi Rusija poskušala destabilizirati celino z zasedbo dela Estonije ali druge izpostavljene vzhodne države.
Tak scenarij sicer ni nemogoč, vendar trenutno ni verjeten, dokler je ruska vojska še vedno zaposlena z vojno v Ukrajini. Putin je, opozarja Brands, previden, ko gre za neposreden spopad z jedrskim zavezništvom. Vendar pa se tveganje za incidente povečuje: če bi Poljska ali Danska sestrelili rusko letalo, bi se lahko znašli v nevarni spirali povračilnih ukrepov, navaja avtor.
Potreba po evropskem oboroževanju in podpori Ukrajini
Incidenti, kot je tisti, ko so ruski agenti skoraj sestrelili tovorno letalo nad Nemčijo, kažejo, kako nevarne so te provokacije. Prav zato, piše Bloombergov kolumnist, naraščajoče napetosti še dodatno poudarjajo nujnost ponovnega oboroževanja Evrope in nadaljnje podpore Ukrajini – saj bi bilo »izjemno nerazumno« domnevati, da se bo ruska hibridna kampanja kmalu končala.
Putinova Rusija, poudarja Brands, »postaja vse bolj zlobna«. Politični sistem se je spremenil v avtoritarno, nasilno strukturo, podobno fašizmu.
Gospodarstvo je popolnoma mobilizirano za vojno, Moskva pa poglablja vezi z drugimi ameriškimi nasprotniki, vključno s Kitajsko in Severno Korejo. Putin verjame, da se njegova država že nahaja v »eksistencialnem spopadu s kolektivnim Zahodom«.
Kitajski dejavnik in »svilena zavesa« od Grčije do Madžarske
Tega spopada ne bo konec niti po koncu vojne v Ukrajini. Morda se bo celo še okrepil – še posebej, če bo Kitajska nadaljevala s pomočjo ruskemu »boju pod pragom odprtega konflikta«.
Kitajsko vmešavanje v Evropo ni niti približno tako agresivno kot Putinovo, vendar, navaja Brands, so kitajske ladje sodelovale v incidentih s prekinjanjem kablov v Baltskem morju, kibernetski napadi iz Kitajske pa postajajo vse pogostejši in bolj sofisticirani.
Zahodni uradniki trdijo, da sta ruska in kitajska kampanja dezinformacij vse bolj usklajeni. Poleg tega Peking skuša razbiti enotnost transatlantske skupnosti z vlaganji in političnimi povezavami z revnejšimi državami jugovzhodne Evrope, katerih vlade so pogosto neliberalne.
Cilj Kitajske, piše Bloombergov kolumnist, je vzpostaviti »svileno zaveso«, ki bi se raztezala od Grčije do Madžarske in tako dejansko presekala južni del Evrope na dva dela.
Različni pristopi, a isti cilj – šibkejša Evropa
Čeprav imata Rusija in Kitajska različne pristope, imata isti cilj – oslabiti in podrediti Evropo. Ključno vprašanje, zaključuje Hal Brands za Bloomberg, je, ali bodo Združene države pomagale celini ohraniti kohezijo in moč.
Smer ameriške politike ostaja dvoumna. Trump je spodbujal Evropo, naj se ponovno oboroži in postopno kaže več razumevanja za Ukrajino, saj narašča njegovo nezadovoljstvo s Putinom. A hkrati je, opozarja avtor, "spodkopal evropsko suverenost s tem, ko je zahteval, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo". Danski uradniki so takrat obtožili Washington sovražne kampanje.
Trump nenehno ponavlja, da Amerika ne bi smela nositi največjega bremena obrambe celine na drugi strani oceana. Evropa, piše Brands, zdaj vstopa v dolgo in nevarno bitko z maščevalno Rusijo – bitko, ki bo še težja, če jo bo morala bojevati sama.
