Posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-27 naj bi po predlogu Bruslja razdelili na dva dela, in sicer naj bi EU 60 milijard evrov namenila za vojaško podporo Ukrajini, 30 milijard pa za podporo proračunu in izvedbo reform, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Ruska agresija proti Ukrajini ne kaže znakov upočasnitve, nobenih znakov želje po miru," je na novinarski konferenci v Bruslju dejala von der Leyen. "Nasprotno, v božičnem času smo videli, kako je Rusija okrepila svoje napade, pri čemer je napadala civiliste in infrastrukturo, in to se mora končati.
Kot je dejala, si vsi želimo miru. Da bi to dosegli, pa mora biti Ukrajina v močnem položaju, in "zato ukrepamo".
Kot je spomnila, bo EU Ukrajini v skladu s sklepom decembrskega vrha Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovila 90 milijard evrov posojila. Tretjina oz. 30 milijard evrov bo namenjena podpori ukrajinskemu proračunu za izvedbo reform in modernizacijo države. Ta sredstva so pogojena z izvajanjem reform, je poudarila in med pogoji izpostavila "zavezanost Ukrajine močnim demokratičnim procesom, pravni državi in protikorupcijskim ukrepom."
Preostali dve tretjini posojila, to je 60 milijard evrov, bosta namenjeni vojaški pomoči Ukrajini. Kot je dejala von der Leyen, bodo ta sredstva namenjena v prvi vrsti nakupu opreme iz Ukrajine in Evropske unije. "Če v tej regiji ni mogoče kupiti potrebne opreme, (...) jo bo včasih morda treba kupiti zunaj Evropske unije in regije," je dejala.
Ta podpora bo zagotovila, da bo Ukrajina lahko okrepila svojo obrambo na bojišču in razširila svoje vojaške zmogljivosti, hkrati pa ohranila državo in zagotavljala bistvene javne storitve, je dejala von der Leyen.
"Zdaj računamo na to, da se bosta Evropski parlament in Svet EU hitro dogovorila o teh predlogih, da bomo lahko prvo izplačilo izvedli aprila," je dodala.
Evropska komisarka Marta Kos pa je poudarila, da ne bi smel nihče dvomiti, da bo EU še naprej podpirala Ukrajino. "90 milijard evrov vreden sveženj podpore Ukrajini je več kot le finančna pomoč. Potrjuje našo zavezanost izgradnji močnejše in stabilnejše Ukrajine, ki se bo sposobna kratkoročno braniti, hkrati pa se bo pripravljala na članstvo v EU, okrevanje in dolgoročno blaginjo," je poudarila.
EU bo posojilo financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva bodo zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.
Kot je danes pojasnil evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, bodo stroški obresti posojila sprva kriti s prispevki 24 sodelujočih držav članic v proračun EU, morebitne strukturne rešitve pa bodo preučili v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira. Pri posojilu ne želijo sodelovati Madžarska, Slovaška in Češka.
Dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini s posojilom v višini 90 milijard evrov za letošnje in prihodnje leto so voditelji EU dosegli na decembrskem vrhu, pri tem pa niso podprli uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, za kar si je prizadevalo tako več članic kot komisija. Kot so danes sporočili v Bruslju, si unija pridržuje pravico, da za odplačilo posojila uporabi v EU zamrznjena ruska sredstva v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.