Vse kaže, da si je Donald Trump, ki je številne presenetil, ko je nekdanjega britanskega premierja Blaira imenoval za potencialnega upravitelja mirovne uprave za obnovo Gaze, premislil. Nenadoma je Trump na glas ugotovil, da Blair »morda ni dovolj popularen, da bi pomagal upravljati Gazo«, a to le mimogrede. Blair je skratka Jeffreyja Epsteina povabil na Downing Street 10 leta 2002, v letu, ko je Trump povedal, da z Epsteinom, ki ga je razglasil za »super fanta«, delita navdušenje nad lepimi mladimi ženskami. To je bilo res dve leti prej, preden so Epsteina v medijih osumili pedofilije in pisali, da mlada dekleta kar naprej prihajajo v Epsteinov dom, in šest let prej, preden je (leta 2008) priznal krivdo za prostituiranje mladoletnice in moral prvič sedeti.
A vseeno, zakaj bi ga britanski premier povabil na Downing Street 10, kot kažejo zdaj razkrita elektronska pisma, 14. maja 2002? Odgovor je skrajno zanimiv: ker je za to lobiral Peter Mandelson, do nedavna britanski veleposlanik v ZDA, ki ga je sedanji premier Keir Starmer odstavil, ko je prišla na dan globina njegovega prijateljevanja z Epsteinom. Tudi Tony Blair ga je odstavil kot ministra, kar dvakrat (leta 1998 zaradi prikrivanja donatorjevega posojila, leta 2001 pa zaradi lobiranja za britansko državljanstvo indijskega milijarderja), Blairov naslednik Gordon Brown pa ga je imenoval za dosmrtnega lorda. Takrat in do nedavne tretje odstavitve so Mandelsona opisovali kot enega najvplivnejših ljudi v laburistični stranki.
Kako je Blaira prepričal, da je Epsteina povabil na Downing Street 10? Elektronska pisma kažejo, da je Mandelson tedanjemu šefu Blairovega osebja rekel, da je Epstein njegov superbogati prijatelj, ki bi ga Bill Clinton (takrat že dobro leto nekdanji predsednik ZDA), ki veliko potuje z Epsteinom, rad predstavil Blairu. Da bi ga zares prepričal, je dodal, da je Epsteinov dober prijatelj tudi princ Andrew.
Na tapeti spet Clinton in še bolj princ Andrew
Objavo tega in drugih dokumentov so britanske vlade preprečevale menda zato, da ne bi škodovali odnosom z ZDA. Blair (še) ničesar ne komentira, njegov predstavnik pa je dejal: »Po mojem spominu je Blairovo srečanje z Epsteinom trajalo manj kot 30 minut. Pogovarjala sta se o ameriški in britanski politiki. Nikoli več se nista srečala ali komunicirala.« Vse to ne more zares škoditi Blairu, če bi si Trump še enkrat premislil glede njegove vloge v povojni Gazi, škoduje pa Clintonu in še veliko bolj britanskemu princu Andrewu, ker je hkrati prišlo na dan, da je lagal o tem, kdaj naj bi prekinil tesno prijateljevanje z ameriškim pedofilom. V razvpitem intervjuju za BBC konec leta 2019 je trdil ne le to, da ni nikoli srečal najbolj znane nekdanje Epsteinove spolne sužnje Virginie Giuffre (spomladi letos je naredila samomor), ki ga je obtožila treh prisilnih spolnih občevanj (prvič naj bi se to zgodilo, ko je imela 17 let), ampak tudi, da je imel zadnji stik z Epsteinom decembra 2010 v New Yorku, kamor naj bi prišel, da mu osebno pove, da prekinja prijateljstvo.
Nova elektronska pisma kažejo, da sta ostala v prijateljskih stikih tudi po tem. Le nekaj dni po tistem, ko se je pojavila eksplozivna fotografija princa, ki objema Virginio (v ozadju je Epsteinova zvodnica Ghislaine Maxwell), je princ Epsteinu napisal: »Zaradi tega pa morava držati skupaj.« V omenjenem poraznem intervjuju, ki so ga primerjali z »avtomobilskim trčenjem«, po katerem ga je kraljica prisilno upokojila, je trdil, da je ta fotografija fotomontaža.
Z nizanjem škandalov osramočeni princ Andrew spravlja brata kralja v vse težji položaj. Velika večina Otočanov zahteva kaznovanje, na primer odvzem naziva vojvode, in izselitev iz razkošne palače Royal Lodge v Windsorju, kjer si z nekdanjo ženo Fergie, ki je tudi sama prijateljevala z Epsteinom in si od njega izposojala denar, kot menda najsrečnejša ločenca delita 30 spalnic in vse drugo.
Kralj naj bi ga poskušal izseliti, a se noče. To, da ga s Fergie ne bosta vabila na božične počitnice kraljeve družine, je mila kazen. Protimonarhistični aktivisti zahtevajo uradno preiskavo prinčevih vezi z Epsteinom in tega, kar so o njih vedeli člane kraljeve družine. »Ne gre le za družino, to ni zasebna zadeva,« pravi direktor gibanja Republika Graham Smith.
