Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri Evropski komisiji, se je delo na daljavo v EU od leta 2019 podvojilo. Leta 2024 je vsaj del časa od doma delal vsak peti Evropejec. To vodi tudi v drugačne oblike komunikacije med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi in pa brisanju meja med delovnim in ne-delovnim časom.
"Digitalna orodja tako delavcem kot delodajalcem omogočajo večjo prožnost pri organizaciji dela, kar omogoča večjo avtonomijo in inovativne načine dela. Večja prožnost lahko prispeva tudi k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Vendar pa so digitalna orodja prispevala tudi h kulturi 'nenehne pripravljenosti' na delo, tako da se lahko delo pričakuje ves čas. To je okrepilo pozive k pravici do odklopa in ukrepom, s katerimi bi preprečili, da digitalizacija okrni pravice delavcev," so navedli.
V Sloveniji pravica do odklopa že uzakonjena
Slovenija je sicer pravico do odklopa kot ena izmed prvih držav že uzakonila v okviru zadnje novele zakona o delovnih razmerjih, določba pa je v veljavi od 16. novembra lani. Delodajalci so morali s tega naslova sprejeti ustrezne ukrepe.
Med najpogostejšimi sprejetimi ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih ter usposabljanje vodij, ob tem pa še ukrepi tehnične narave, kot je preusmeritev elektronske pošte in telefonskih klicev v času, ko delavec ni na delovnem mestu, in vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti.
Kot so potrebo po uzakonitvi pravice do odklopa utemeljili na ministrstvu za delo, pričakovanje po nenehni dostopnosti zaposlenih ustvarja pritisk nanje ter tveganje za njihovo varnost in zdravje. Je pa pravica do odklopa izhajala že iz prej uveljavljenih institutov delovnega prava - iz efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela.
