Bolivija se spopada z najhujšo krizo v zadnjih letih, ki jo zaznamuje skoraj 25-odstotna letna inflacija. Gospodarska kriza je zaznamovala volitve, na katerih se bo po pričakovanjih končalo skoraj 20-letno obdobje socialistične vladavine.
Več kot 7,9 milijona Bolivijcev ima pravico do glasovanja, izbirali bodo med osmimi predsedniškimi kandidati in volili 166 članov bolivijskega dvodomnega parlamenta. Volišča bodo odprta do 16. ure po lokalnem času oziroma do 22. ure po srednjeevropskem času.
Ankete pred volitvami so kazale, da poslovnež Samuel Doria Medina in Jorge Quiroga, ki je predsedniški položaj zasedal že med avgustom 2001 in avgustom 2002, z okoli 20 odstotki glasov precej izenačena, šest drugih kandidatov medtem precej zaostaja. Če noben od kandidatov v prvem krogu ne bo zbral absolutne večine, bo drugi krog volitev potekal 19. oktobra.
Doria Medina, ki je med drugim lastnik franšize ameriške hitre prehrane Burger King v Boliviji, je volivcem obljubil šok terapijo, s katero naj bi državo rešil pred bankrotom. Quiroga je na prvo mesto med prioritetami postavil znižanje inflacije. Nekdanji predsednik je zagrozil tudi z zaprtjem centralne banke, rekoč da jo vlada uporablja kot kreditno kartico.
Oba favorita sta napovedala tudi zmanjšanje subvencij za gorivo, delno razveljavitev nacionalizacije iz obdobja nekdanjega predsednika Eva Moralesa, zaprtje nedobičkonosnih javnih podjetij in aretacijo Moralesa, ki je zadnjih deset mesecev na begu zaradi obtožb o trgovini z ljudmi, v katero naj bi bila vpletena 15-letnica, kot tudi zaradi domnevnega posilstva najstnice.
Pred tem je bil 65-letni Morales, ki je Bolivijo v treh mandatih kot prvi predsednik iz vrst avtohtonih skupnosti vodil skupno 13 let, izključen iz predsedniške tekme.
