Sodišče EU je danes sprejelo sodbo v odmevni zadevi Pfizergate, v kateri so predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen med koronakrizo očitali netrasparentno sprejemanje dogovorov o dobavi cepiv. Pred sodiščem je pristalo sklepanje posla von der Leynove z generalnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlom. Šlo je za 1,8 milijarde odmerkov cepiva, naročilo pa je bilo vredno okoli 35 milijard evrov.
Podrobnosti sodbe
Sodišče Evropske unije je to odločitev o zadržanju besedilnih sporočil sedaj zavrnilo in ugodilo tožbi, ki sta jo vložila New York Times in njegova dopisnica Matina Stevis-Gridneff, potem ko komisija ni želela izročiti besedilnih sporočil z utemeljitvijo, da nima takšnih dokumentov. Sodniki so sedaj ugotovili, da so tožniki predložili ustrezne in dosledne dokaze, ki opisujejo obstoj izmenjav, zlasti v obliki besedilnih sporočil. Odločili so, da zahtevani dokumenti obstajajo in so v lasti komisije.
Prav tako je sodišče ugotovilo, da komisija ni verodostojno pojasnila, zakaj ni imela sporočil in kakšne vrste preiskav je opravila, da bi jih našla. Po ocenah sodišča komisija ni v zadostni meri pojasnila, ali so bila zahtevana besedilna sporočila izbrisana. Če so bila sporočila izbrisana, mora komisija pojasniti, ali je bil izbris opravljen namerno ali samodejno, in pojasniti, zakaj besedila niso bila razvrščena kot pomembna in shranjena.
Kako netransparentno je bilo sklepanje poslov v tistem času, kaže tudi podatek, da komisija v celoti sklenjenih poslov ni razgrnila niti Računskemu sodišču EU. Evropsko javno tožilstvo trenutno preiskuje tudi nakupe cepiva proti koronavirusom v EU. Prav tako je v ločenem primeru je Splošno sodišče EU lani razsodilo, da komisija javnosti ni omogočila zadostnega dostopa do kupoprodajnih pogodb za cepiva covid-19.
Komisija napoveduje podrobnejšo obrazložitev
Evropska komisija, ki ima sicer pravico do pritožbe, se je seznanila z odločitvijo sodišča. V komisiji so izpostavili, da je sodišče ugotovilo, da bi morala Komisija v svoji odločitvi podrobneje pojasniti, da ne razpolaga z dokumenti zahtevane vrste. Zato so napovedali, da bodo sprejeli nov sklep s podrobnejšo obrazložitvijo.
»Splošno sodišče ne dvomi v politiko registracije Komisije v zvezi z dostopom do dokumentov. Namen teh pravil je zagotoviti celovitost evidenc Komisije in popolno preglednost z zagotavljanjem, da so pomembni dokumenti, ki jih je pripravila ali prejela Komisija, enostavno dostopni zainteresiranim državljanom EU,« so poudarili na komisiji. Pristavili so, da je bila transparentnost za Komisijo in predsednico von der Leyen vedno izrednega pomena: »Še naprej bomo dosledno upoštevali trdni pravni okvir, ki je vzpostavljen za izvrševanje naših obveznosti. Še naprej smo popolnoma zavezani ohranjanju odprtosti, odgovornosti in jasne komunikacije z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z institucijami EU, civilno družbo in predstavniki interesov.«
Trije tožbeni očitki New York Timesa
Novinarji so v času dogovarjanja o dobavi cepiv za koronavirus hoteli podrobnosti sklepanja te pogodbe, med drugim tudi besedilna sporočila SMS, ki sta jih z generalnim direktorjem Pfizerja izmenjevala preko mobilnih telefonov. Da bi prišla do dna načinu, kako se je sklepal ta posel, je novinarka New York Timesa Matina Stevis-Gridneff v skladu z dostopom do informacij javnega značaja zahtevala razgrnitev vseh SMS sporočil, ki sta si jih v obdobju sedemnajstih mesecev od leta 2021 izmenjala von der Leynova in Bourl. V komisiji so njeno prošnjo zavrnili, češ da takšna sporočila ne obstajajo in jih ne hranijo.
Stevisova se je z New York Timesom nato odločila vložiti tožbo proti komisiji na Sodišču EU v Luksemburgu. Komisijo je tožila iz treh razlogov. Z zavrnitvijo dostopa do sporočil naj bi kršila lastne uredbe in temeljno pravico do prejemanja informacij, ki je zaščitena tudi z Listino EU o temeljnih pravicah. Prav tako naj bi kršila lastno uredbo, da neuradna SMS sporočila ne izpolnjujejo pogojev za dokumente, ki bi jih Komisija morala hraniti. Tretji tožbeni razlog pa se je nanašal na kršitev načela dobrega upravljanja in obveznosti obrazložitve.
Sodišče EU je sedaj ugotovilo, da je komisija ravnala napačno in je kršila pravila transparentnosti.
