Znamenita Columbia, zasebna univerza s sedežem v New Yorku, na kateri so študirali mnogi znani ljudje, Barack Obama med njimi, je pred dnevi po večmesečnih pogajanjih s Trumpovo administracijo naposled klonila pod pritiski in se z zvezno administracijo pogodila.
Strani sta se dogovorili, da bo univerza plačala 200-milijonsko globo, ker da ni ustrezno zaščitila judovskih študentov, in izpolnila tudi nekatere druge zaveze, ki posegajo v univerzitetno avtonomijo. V zameno bodo pristojne zvezne službe odmrznile okoli 400 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev v donacijah in pogodbah, ki sta jih marca po obtožbah Bele hiše, da Columbia ne ukrepa proti antisemitizmu v kampusu, zamrznila Nacionalni inštitut za zdravje in ministrstvo za zdravje in socialne zadeve. V skladu s sporazumom bo Columbia lahko kandidirala tudi za dodatna sredstva iz zveznih skladov.
Z univerze so sporočili, da jih je izguba finančnih sredstev privedla do »kritične točke« in da jim drugega ni preostalo. Zamrznili so jim namreč celo sredstva za že odobrene in potekajoče projekte. Če bi Columbia ostala na črni listi Bele hiše, pa bi ji grozilo, da ostane brez vseh državnih subvencij za raziskave, ki se jih je po nekaterih ocenah letno nabralo za okoli 1,2 milijarde dolarjev.
Politika raznolikosti in enakosti preteklost
Univerza se je v sporazumu po poročanju medijev zavezala, da bo spoštovala zakone in Trumpove izvršne ukaze, ki prepovedujejo upoštevanje rase pri vpisovanju študentov in zaposlovanju v skladu z zdaj že nekdanjo politiko spodbujanja raznolikosti, enakosti in vključenosti. Neodvisnemu nadzorniku, ki ga bo imenovala s soglasjem zveznih oblasti, plačevala pa sama, bo morala univerza posredovati podatke o vpisu, da bo ta lahko preveril, ali ravna v skladu s predpisi. Nekatere določbe v dogovoru potrjujejo zaveze, ki jih je Columbia sprejela že marca. Med drugim se je zavezala, da bo imenovala prorektorja, ki bo nadzoroval oddelke za študije Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike, spoštovala omejitve glede protestov in nastavila varnostnike (vsaj tri od desetih) s pooblastili za aretacije študentov in zaposlenih.
Ali je pri protestih na Columbii, ki sicer velja za liberalno univerzo, res šlo za napade in nadlegovanje judovskih študentov ali zgolj za proteste proti sionizmu in nasilju Izraela nad Palestinci, je še vedno stvar akademskih in medijskih razprav. Vodstvo univerze se je sicer na tovrstne obtožbe že pred zamrznitvijo zvezne pomoči za raziskovalno dejavnost odzivalo s preiskavami posamičnih incidentov in z vrsto ukrepov za zaščito judovskih študentov pred aktivističnimi performansi, nasiljem, grožnjami in zasmehovanjem z domnevnimi antisemitskimi poudarki.
Univerza: ključna načela smo ohranili
Claire Shipman, začasna predsednica Columbie, ki je vodila pogajanja, sicer poudarja, da je univerzi uspelo ohraniti temeljna načela akademske neodvisnosti: pravico do odločanja o tem, koga zaposliti, koga sprejeti in kaj poučevati. Po informacijah New York Timesa se z zvezno administracijo o podobni poravnavi pogajajo tudi na Harvardu, ki se je sicer na neutemeljene obtožbe o antisemitizmu in na zamrznitev sredstev odzval s tožbo. Univerzama bosta najbrž sledila še Cornell in Northwest, kjer so bili prav tako deležni poskusov discipliniranja.
Medijski odzivi na ravnanje vodstva univerze so mešani. Medtem ko nekateri poudarjajo, da so ravnali v skladu z univerzitetnimi vrednotami, pragmatično in racionalno, saj bi drugače ogrozili svojo akademsko odličnost, drugi poudarjajo, da dogovor odpira vrata vmešavanju oblasti v akademske zadeve univerze in njeno neodvisnost.
