Njegova družina je potrdila, da je Olofsson umrl v torek po dolgi bolezni v bolnišnici v švedskem mestu Arvika.
Švedski kriminalec je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postal znan zaradi številnih kaznivih dejanj – od ropov bank in vlomov do poskusa umora in nasilništva. Večkrat mu je uspelo pobegniti iz zapora, zaradi česar je postal tudi medijsko zanimiva osebnost.
Mednarodno ''slavo'' pa si je priboril leta 1973, ko je sodeloval pri ropu banke v Stockholmu.
Rojstvo stockholmskega sindroma
Leta 1973 se je v središču Stockholma zgodil bančni rop. Jan-Erik Olsson se je zaprl v podružnico Kreditbanke in kot pogoj za izpustitev talcev zahteval, da iz zapora pripeljejo Clarka Olofssona. Oblasti so mu ugodile. Ko so ga pripeljali, sta moška združila moči in v poslovalnici šest dni zadrževala več zaposlenih in strank.
Med ujetništvom so talci razvili presenetljivo čustveno navezanost na svoja ugrabitelja, predvsem na Olofssona. Po osvoboditvi so ga opisovali kot šarmantnega in pozitivnega, nekateri so celo zagovarjali njegovo ravnanje.
Prav ta pojav, ko žrtve razvijejo simpatijo, zaupanje ali celo lojalnost do svojih ugrabiteljev, je dobil ime stockholmski sindrom – po mestu, kjer se je zgodil rop.
Olofssonova življenjska zgodba je bila večkrat upodobljena v knjigah in na filmskem platnu.
