Z 42-letnim Karolom Nawrockim, ki je v sredo prisegel kot novi predsednik Poljske, bo imel 68-letni desnosredinski premier Donald Tusk še več težav kot z dosedanjim predsednikom Andrzejem Dudo. Oba predsednika prihajata iz opozicijske ultrakonservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), a Nawrocki je še bolj desno usmerjen kot Duda.
Stranka PiS Jaroslawa Kaczynskega, ki je po osmih letih vladanja leta 2023 doživela poraz na parlamentarnih volitvah, se je veselila zmage na predsedniških volitvah 1. junija letos, ko je njen kandidat Nawrocki v drugem krogu prejel 50,9 odstotka glasov in tako za malenkost premagal liberalnega varšavskega župana Rafala Trzaskowskega, Tuskovega kandidata.
Novi predsednik Poljske je zgodovinar iz delavske družine, oče treh otrok, zavzet katoličan, nekdanji amaterski boksar in nekdanji huligan iz Gdanska. Med drugim se navdušuje nad Donaldom Trumpom, nasprotuje uvedbi evra in zahteva, da se socialna pomoč za več kot milijon ukrajinskih beguncev zmanjša, podpira pa Ukrajino v vojni z Rusijo.
Brez zdravila za veto
Ob njegovi prisegi v sredo se premier in novi predsednik, ki ima Tuska za »najslabšega premierja po letu 1989«, nista srečala. Tusk je celo dejal, da je inavguracija Nawrockega »žalosten dan za Poljsko«. Sicer je maja svaril pred tem, da bi gangster, kar je zanj Nawrocki, postal predsednik. Na podlagi nepreverjenih časopisnih člankov je trdil, da je bil Navrocki zvodnik in član podzemlja v Gdansku.
Vsekakor bo Nawrocki z vetom onemogočil zakone Tuskove vladne koalicije, ki nima dovolj poslancev, da bi s potrebno kvalificirano večino razveljavila predsednikov veto. Že nekaj časa pa ankete kažejo, da bi na parlamentarnih volitvah zmagali stranka PiS in še bolj desna stranka Konfederacija. Tako bi bila po letu 2027, ko bodo redne parlamentarne volitve, predsednik države in premier spet lahko iz stranke PiS kot v letih 2015–2023. Teh osem let pa je bil čas nazadovanja demokracije in poljske izoliranosti v EU.
A dve leti po Tuskovi zmagi na parlamentarnih volitvah lahko rečemo, da je njegova vlada neuspešna, kar se kaže tudi v njeni nepriljubljenosti. Premier, ki je hotel Poljsko odpreti svetu, jo narediti strpnejšo in učvrstiti njeno pripadnost EU, deluje medlo in utrujeno. Celo njegovi privrženci se sprašujejo, ali ni postal prestar.
Pozabil na liberalne volilce
Res je, da so volilci na Poljskem, kot drugod v Evropi, vse bolj desni in vse bolj ksenofobni. Tusk pa se temu preveč pragmatično prilagaja, namesto da bi poskušal sam s svojo avtoriteto in karizmo vplivati na javno mnenje. Njegov zasuk v desno je najočitnejši v njegovi restriktivni migracijski politiki, ki je podobna tisti od PiS. Začasno je Tusk celo ukinil pravico do azila za migrante, ki prihajajo iz Belorusije, ter vzpostavil mejni nadzor z Nemčijo in Litvo. Poleg tega je z velikim pompom praznoval tisočletnico kronanja prvega poljskega kralja Boleslava in ob izjemni gospodarski uspešnosti Poljske govori o »repolonizaciji« gospodarstva, tako da imajo pri javnih razpisih prednost poljska podjetja.
Predvsem je Tusk, ki je vodil poljsko vlado že v letih 2007–2014, pozabil, da leta 2023 volitev ni dobil zaradi desnih volilcev, ampak zato, ker je z liberalnim programom na volišča privabil mlade volilce in ženske. Med drugim je obljubil konec prepovedi splava. A tega zakona iz časa vladavine PiS mu ni uspelo odpraviti, ker je v njegovi koaliciji tudi konservativna stranka. Tudi večine drugih predvolilnih obljub ni uresničil, kot piše Der Spiegel, največkrat zaradi nasprotovanja znotraj koalicije in ne zaradi veta predsednika Dude. Problem je, da v koaliciji nima potrebne avtoritete, ki bi jo nujno moral imeti. Nekateri menijo, da bi moral prepustiti vodenje vlade zunanjemu ministru Radoslawu Sikorskemu.
