Instrument hrane z zaščitenim poreklom so v Evropski uniji uvedli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa ga vse bolj uporabljajo tudi države, ki niso članice EU. Prednjačita Kitajska in Turčija.
Turčija je tako vlogo za zaščito kebaba vložila leta 2022, najbolj pa so ji nasprotovale države članice, v katerih je kebab priljubljena ulična hrana. Leta dvostranskih pogovorov so se končala brez dogovora, saj so nasprotniki trdili, da bi zaščita recepta lahko prišla v navzkrižje z evropskimi različicami te jedi.
Kateri je pravi kebab?
Zaščita kebaba bi namreč prinesla stroge omejitve, med drugim glede vrste mesa in debeline rezin ter dovoljenih dodatkov. Poleg tega je trditev Turčije o avtentičnosti kebaba na nekoliko trhlih nogah. V Turčiji obstaja veliko različic jedi, ki jo ljudje imenujejo kebab, a te jedi se med seboj močno razlikujejo tako po sestavinah kot tudi po načinu serviranja. Skupno jim je meso, ki je naloženo na stožec in pečeno na žaru. Med bolj prepoznavnimi različicami je dürüm, ki pa je najbolj podoben jedi, ki je pri nas naprodaj pod imenom jufka.
Nemčija, domovina kebaba
Jed, ki je danes poznana na evropskih ulicah kot döner kebab, je precej novejšega datuma. Izumili so jo turški migranti v Nemčiji. Prvi naj bi bil Kadir Nurman, ki je v začetku sedemdesetih let odprl stojnico s hitro prehrano na znameniti železniški postaji Zoo v zahodnem Berlinu.
Nemčija je močno nasprotovala temu, da bi evropska pravila določala, kaj se lahko prodaja kot kebab. »Zaradi številnih oboževalcev v Nemčiji bi döner kebab moral ostati takšen, kot ga tukaj uživamo,« so prepričani na nemškem kmetijskem ministrstvu. Tudi nekdanji kmetijski minister Cem Özdemir, ki je turškega rodu, je potrdil: »Döner kebab je nemška tradicija.«
